Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Roberto Monas o tem, zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Roberto Monas v Sloveniji živi dobrih 12 let, od tega je dobrih 5 let glavni kuhar oštarije sredi moravških gričev, do katere pa Roberto ni prišel po najlažji poti. Takratni lastnik hiše ga je namreč pred prodajo preveril. In to kar pri kolegih, s katerimi je Roberto igral (veteranski) nogomet. “Dve gajbi piva, odojek, in čevapi” so obvezen del veteranskega nogometa, pravi Roberto. Dodaja pa, da tudi slovenska notranja prehranjevalna ura teče malo drugače kot v Italiji. Tukaj se ne moremo odločiti ali bomo imeli kosilo ali večerjo in imamo kar “kočerjo”. Če bodo danes za »kočerjo« špageti – tole je kuharski nasvet, ki si ga velja zapomnit: testenine kuhamo kakšno minuto manj, kot mislimo, da jih je treba. In ni se treba strogo držati navodil na embalaži. Roberto se je s slovenskim jezikom kar dobro znašel, je pa opazil zanimivo slovensko naklonjenost tujim jezikom:
“Pri vas se moški vpišejo na tečaj nemščine, ženske pa na tečaj italijanščine. Morda so jim všeč Italijani, ne vem. Moškim pa blondinke.”
Z opazovanjem je pa tako: slovenski sosedi pazijo na vse, pravi Roberto Monas. Pazijo na vsak centimeter, kdo je, koga ni, kdaj kdo pride domov. Radi pokličejo tudi policijo. In če sva odprla zimzeleno temo slovenskih sosedskih odnosov, pa sva za uravnoteženost pogovora morala še tisto, ki se ji reče “mamma, mamma, ciao mamma!”:
Seveda, Italijani so navezani na mamo. Pa saj je povsod podobno. Jaz nisem tak – mama kliče mene! :)
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Roberto Monas o tem, zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Roberto Monas v Sloveniji živi dobrih 12 let, od tega je dobrih 5 let glavni kuhar oštarije sredi moravških gričev, do katere pa Roberto ni prišel po najlažji poti. Takratni lastnik hiše ga je namreč pred prodajo preveril. In to kar pri kolegih, s katerimi je Roberto igral (veteranski) nogomet. “Dve gajbi piva, odojek, in čevapi” so obvezen del veteranskega nogometa, pravi Roberto. Dodaja pa, da tudi slovenska notranja prehranjevalna ura teče malo drugače kot v Italiji. Tukaj se ne moremo odločiti ali bomo imeli kosilo ali večerjo in imamo kar “kočerjo”. Če bodo danes za »kočerjo« špageti – tole je kuharski nasvet, ki si ga velja zapomnit: testenine kuhamo kakšno minuto manj, kot mislimo, da jih je treba. In ni se treba strogo držati navodil na embalaži. Roberto se je s slovenskim jezikom kar dobro znašel, je pa opazil zanimivo slovensko naklonjenost tujim jezikom:
“Pri vas se moški vpišejo na tečaj nemščine, ženske pa na tečaj italijanščine. Morda so jim všeč Italijani, ne vem. Moškim pa blondinke.”
Z opazovanjem je pa tako: slovenski sosedi pazijo na vse, pravi Roberto Monas. Pazijo na vsak centimeter, kdo je, koga ni, kdaj kdo pride domov. Radi pokličejo tudi policijo. In če sva odprla zimzeleno temo slovenskih sosedskih odnosov, pa sva za uravnoteženost pogovora morala še tisto, ki se ji reče “mamma, mamma, ciao mamma!”:
Seveda, Italijani so navezani na mamo. Pa saj je povsod podobno. Jaz nisem tak – mama kliče mene! :)
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov