Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Ludemila Fortes Silva z Zelenortskega otočja obožuje golaž
Ludemila Fortes Silva prihaja z zelenortskega otoka Sao Vicente. “Gre za majhno mesto, kjer se vsi poznamo med seboj,” pravi. Tudi zato je verjetno na začetku v Ljubljani, kamor je prišla pred okvirno šestimi leti, pozdravljala voznike avtobusa in druge potnike:
“Ko stopiš na avtobus, pri nas vedno pozdraviš. Vedno, ko sem tu vstopila na avtobus, sem tudi pozdravila. In včasih ni bilo nobenega odziva, pa potem nisem vedela, zakaj.”
Ludemila je v Slovenijo prišla, da bi študirala medicino, saj tega študija v njeni domovini s pol milijona prebivalci ni. Govori kreolsko, portugalsko, angleško, špansko, francosko in zdaj tudi slovensko. V slovenščini tudi že sanja, nam je dejala.
“Zdravstvo pri nas ni dobro organizirano. Skoraj vsi imajo zavarovanje, ampak težava je, kdaj prideš na vrsto. Večkrat moraš iti samoplačniško, da si hitreje na vrsti in da dobiš bolj kakovostno storitev. Na našem otoku tudi nekaj časa nismo imeli CT-ja. In to pomeni, da moraš na drug otok, da opravijo tudi zelo enostavne preiskave,”
tako Zelenortčanka primerja zdravstvo v Sloveniji in svoji domovini. Pri nas je boljše tudi izobraževanje, všeč ji je tudi, da je manj kriminala. Kar zadeva hrano, pa ji je še posebej pri srcu golaž. Če bi lahko, bi v Slovenijo z Zelenortskega otočja pripeljala toplo vreme, plaže in svojo družino, ki je v Sloveniji še ni obiskala.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Ludemila Fortes Silva z Zelenortskega otočja obožuje golaž
Ludemila Fortes Silva prihaja z zelenortskega otoka Sao Vicente. “Gre za majhno mesto, kjer se vsi poznamo med seboj,” pravi. Tudi zato je verjetno na začetku v Ljubljani, kamor je prišla pred okvirno šestimi leti, pozdravljala voznike avtobusa in druge potnike:
“Ko stopiš na avtobus, pri nas vedno pozdraviš. Vedno, ko sem tu vstopila na avtobus, sem tudi pozdravila. In včasih ni bilo nobenega odziva, pa potem nisem vedela, zakaj.”
Ludemila je v Slovenijo prišla, da bi študirala medicino, saj tega študija v njeni domovini s pol milijona prebivalci ni. Govori kreolsko, portugalsko, angleško, špansko, francosko in zdaj tudi slovensko. V slovenščini tudi že sanja, nam je dejala.
“Zdravstvo pri nas ni dobro organizirano. Skoraj vsi imajo zavarovanje, ampak težava je, kdaj prideš na vrsto. Večkrat moraš iti samoplačniško, da si hitreje na vrsti in da dobiš bolj kakovostno storitev. Na našem otoku tudi nekaj časa nismo imeli CT-ja. In to pomeni, da moraš na drug otok, da opravijo tudi zelo enostavne preiskave,”
tako Zelenortčanka primerja zdravstvo v Sloveniji in svoji domovini. Pri nas je boljše tudi izobraževanje, všeč ji je tudi, da je manj kriminala. Kar zadeva hrano, pa ji je še posebej pri srcu golaž. Če bi lahko, bi v Slovenijo z Zelenortskega otočja pripeljala toplo vreme, plaže in svojo družino, ki je v Sloveniji še ni obiskala.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov