Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Maha Ahmed se je slovensko naučila tudi tako, da je prijateljem naročila, naj se z njo ne pogovarjajo več angleško
Maha Ahmed se je rodila v jemenskem Adnu. Tam je preživela svoje otroštvo, se izobrazila za farmacevtko, leta 2014 pa odselila v Maribor, kjer je že živel njen mož. "Bil je 30. september, jesen, ko sem prišla v Slovenijo. Prvi vtis je bil: Ojoj, o moj bog, je mrzlo tukaj. Potem pa prvi mesec je bilo zame vse drugače. Malo sem bila rezervirana na ta način, da nisem upala od doma sama," pove Jemenka. Soočila se je z mnogimi novostmi in ena od teh je uporaba avtobusa:
"Avtobusi tu so drugačni. V Jemnu ni določenih avtobusnih postaj, ni avtobusnih kart. Plačamo, ko vstopimo v avtobus. Potem pa vozniku povemo, kam gremo, in tam bo ustavil. Nimamo določene postaje in karte."
Prve tedne so jo motili tudi pogledi mimoidočih, ki so se zaradi njenih oblačil na njej zadržali dalj časa, kot bi se sicer. Zdaj se je tega navadila in pravi, da z veseljem odgovori na vprašanja o njenih oblačilih, kulturi, veri. Če kaj, pri nas pogreša jemensko hrano. In družabno življenje:
"Tam v Jemnu vsi živijo v eni hiši, imamo veliko družine. Tukaj se sosedje ne družijo veliko med seboj. V Jemnu je obratno. Poznamo vse sosede, se družimo vsak teden. To bi iz Jemna prinesla v Slovenijo. Iz Slovenije v Jemen pa zdravo življenje. V Jemnu ljudje ne živijo zdravo. Ne jedo zdravo. Tudi zdravstveni sistem je malo ... ne malo, ampak zelo slab."
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Maha Ahmed se je slovensko naučila tudi tako, da je prijateljem naročila, naj se z njo ne pogovarjajo več angleško
Maha Ahmed se je rodila v jemenskem Adnu. Tam je preživela svoje otroštvo, se izobrazila za farmacevtko, leta 2014 pa odselila v Maribor, kjer je že živel njen mož. "Bil je 30. september, jesen, ko sem prišla v Slovenijo. Prvi vtis je bil: Ojoj, o moj bog, je mrzlo tukaj. Potem pa prvi mesec je bilo zame vse drugače. Malo sem bila rezervirana na ta način, da nisem upala od doma sama," pove Jemenka. Soočila se je z mnogimi novostmi in ena od teh je uporaba avtobusa:
"Avtobusi tu so drugačni. V Jemnu ni določenih avtobusnih postaj, ni avtobusnih kart. Plačamo, ko vstopimo v avtobus. Potem pa vozniku povemo, kam gremo, in tam bo ustavil. Nimamo določene postaje in karte."
Prve tedne so jo motili tudi pogledi mimoidočih, ki so se zaradi njenih oblačil na njej zadržali dalj časa, kot bi se sicer. Zdaj se je tega navadila in pravi, da z veseljem odgovori na vprašanja o njenih oblačilih, kulturi, veri. Če kaj, pri nas pogreša jemensko hrano. In družabno življenje:
"Tam v Jemnu vsi živijo v eni hiši, imamo veliko družine. Tukaj se sosedje ne družijo veliko med seboj. V Jemnu je obratno. Poznamo vse sosede, se družimo vsak teden. To bi iz Jemna prinesla v Slovenijo. Iz Slovenije v Jemen pa zdravo življenje. V Jemnu ljudje ne živijo zdravo. Ne jedo zdravo. Tudi zdravstveni sistem je malo ... ne malo, ampak zelo slab."
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov