Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1158 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Na predsedniških volitvah v Argentini je že v prvem krogu slavil levosredinski kandidat Alberto Fernandez, ki je zbral približno 48 odstotkov glasov. Skupaj z njim se v predsedniško palačo, tokrat kot podpredsednica, vrača tudi nekdanja predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Novo peronistično vodstvo bo moralo takoj zavihati rokave, saj je Argentina spet v hudih finančnih in gospodarskih težavah.
Kosovo je na predčasnih parlamentarnih volitvah doživelo politični preobrat. Zmagovalci, pripadniki gibanja Samoodločba Albina Kurtija, napovedujejo, da bodo končno stopili na prste korupciji in kriminalu ter se začeli ukvarjati s potrebami in željami državljanov. Visoka pričakovanja imajo tudi v mednarodni skupnosti, predvsem glede obnovitve pogajanj med Prištino in Beogradom. To ne bo lahko. Kurti – četudi to določa ustava – noče sodelovati s Srbsko listo, ki je osvojila vseh 10 srbskih sedežev in je po njegovem le podaljšek Beograda. Prihodnost v tujini je našla že tretjina državljanov Kosova.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
V Izraelu so volitve, že druge v šestih mesecih, le še potrdile, kako globo razklana je judovska država. Razdeljena je na levi in desni politični pol ter hkrati na sekularne in verske politične sile. Levosredinska Modro-Bela zaveza bo kljub zmagi težko sestavila vlado, saj se država na vsakih volitvah pomakne še za ped proti skrajni desnici. Vendar tudi premieru z najdaljšim stažem Benjaminu Netanjahuju verjetno ne bo uspelo oblikovati desne vlade. Bosta morali levica in desnica kljub razdoru tokrat združiti moči v vladi narodne enotnosti ali bodo sledile še tretje predčasne volitve?
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
V Piranskem zalivu je policija to poletje kljub drugačnemu vtisu naštela veliko ribiških incidentov. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v slepi ulici, lahko celo rečemo, da jih niti ni. O spornih vprašanjih se državi ne pogovarjata, saj imata nezdružljive poglede in čakata na odločitve mednarodnih sodišč. Začetek dela novega hrvaškega zunanjega ministra je prinesel le nov konflikt.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Hrvaška je na vrhuncu turistične sezone, a je že zdaj jasno, da bodo po letih izrazitega povečevanja števila gostov letošnjo sezono ponekod končali z izgubo. Temu pa se ne gre čuditi, saj Hrvaška ni znala izkoristiti obdobja, ko so turisti zaradi političnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov namesto v Grčijo, Turčijo in Tunizijo raje prihajali tja. Problem hrvaškega turizma je bil in ostaja enak: dogaja se stihijsko, brez načrtne odločitve države, kakšen turizem si sploh želi; cenejši in množičen ali dražji in kakovosten.
Potem ko vodja španskih socialistov Pedro Sanchez tudi na drugem glasovanju v parlamentu ni dobil zadostne podpore za mandatarja za sestavo nove španske vlade, je Španija vse bliže novim volitvam. Te bi bile že četrte volitve v zadnjih štirih letih. Španija je politično zelo razdeljena, vse bolj žgoče pa je katalonsko vprašanje, ki ga politika v Madridu ne bo več mogla dolgo ignorirati.
Po mescu in pol burnih pogajanj je novoizvoljeni Evropski parlament izglasoval podporo kandidatki za novo predsednico Evropske komisije. Sistem, po katerem naj bi ta položaj prevzel eden od volilnih kandidatov političnih skupin, se ni obnesel. Je sistem Spitzenkandidatov klinično mrtev, se ga da obuditi in kakšna je vizija Evrope, kot jo razgrinja najverjetnejša prva dama Evropske komisije?
Grčija je v letih dolžniške in finančne krize postala sinonim gospodarske in finančne krize, stomilijardnih posojil in strogih varčevalnih ukrepov. Pred dnevi je dobila novo vlado. Vodja Nove demokracije Kiriakos Micotakis obljublja gospodarski preporod, hitrejšo rast in boljše življenje. Na oblast se tako vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi. Aleksis Cipras in njegova levičarska Siriza, ki sta na oblast prišla z nasprotovanjem strogim ukrepom, a sta jih bila nato prisiljena izvajati, nista dobila vnovične priložnosti. Analitiki pravijo, da državljani po desetletju slabih novic le vidijo luč na koncu predora, a da ostajajo globoko v njem. Avtor oddaje Eppur si muove je Boštjan Anžin.
Pred stotimi leti se je končalo »dolgo« 19. stoletje, kot je trdil znameniti britanski zgodovinar Eric Hobsbawm. Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Leta 1919 se je začela Pariška mirovna konferenca, na kateri so z mukotrpnimi pogajanji oblikovali mirovne pogodbe s poraženimi državami. Imperiji so padli, nastale so nove države, z njimi pa nove meje. Pred dnevi smo se spomnili prve pogodbe, ki je takrat ukrojila podobo Evrope, Versajske mirovne pogodbe z Nemčijo, podpisane 28. junija 1919. Čeprav je »kratko« 20. stoletje vsaj tako korenito poseglo na evropski politični zemljevid in v zgodovinski spomin Stare celine, seveda tudi Slovencev, se leta 2019 očitno znova sprašujemo, ali morda komu ne ustrezajo meje, začrtane pred približno stotimi leti. Razumljivo je, da se narod, ki je tako težko prišel do lastne države, kot Slovenci, z občutljivostjo odziva na mejna vprašanja. Obenem pa ukvarjanje z mejami v času, ko naj bi bile v Evropski uniji to le administrativne ločnice in ne ovire, v sodobni razmislek vnaša noto paradoksalnosti.
Slovenski rojaki v sosednji Furlaniji Julijski krajini v vroče poletje vstopajo z afero registra društev na Videmskem, ki gojijo krajevna slovenska narečja, vendar se njihovi člani ne počutijo Slovence in delujejo celo Slovencem nenaklonjeno ali že kar sovražno. Počitniško brezskrbnost pa zmanjšuje tudi predlog trojice desničarskih poslancev obmejne dežele v rimskem parlamentu o spremembi državnega zaščitnega zakona za italijanske državljane slovenske narodne skupnosti. Prva preizkušnja rojakom ponuja tri pomembna spoznanja, ki bi jih bilo smiselno udejanjiti takrat, ko bo na dnevnem redu tudi drugi poskus poseganja v pravni položaj in narodnostno zaščito.
»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Neveljaven email naslov