Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo? Avtor: Luka Robida.
Francija - kaj je od maja '68 še ostalo današnjim protestnikom?
Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo?
Gladki zmagi tedaj še ne 40-letnega Emmanuela Macrona na lanskih predsedniških volitvah je sledil zmagoviti volilni pohod njegove stranke Naprej republika v spodnji dom francoskega parlamenta. S poti do obljubljenih reform so bile odstranjene največje ovire. Ni šlo brez protestov. Reforme so preživele, bes na ulicah pa kmalu potihnil.
Profesor mednarodnih odnosov s pariške univerze SciencesPo Jacques Rupnik je med pozitivnimi dosežki Macronovega prvega leta izpostavil njegov elan za reforme in obuditev evropskega povezovanja. S komentarjm negativnih učinkov njegovega dosedanjega predsedovanja, bi raje še malo počakal.
Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o tem. Številni projekti so odprti, niso jih še pripeljali do cilja… Trenutno so v teku še druge reforme, denimo, reforma državnih železnic, pa spremembe visokošolskega izobraževanja, pripravlja se reforma zdravstvenega sistema. Torej prezgodaj je še za presojo, vemo pa, da boleči učinki reform sprožijo takojšnje nezadovoljstvo, pozitivni učinki sprememb pa zahtevajo čas.
Ni prvič, da opažamo hkratno nezadovoljstvo delavstva in študentov. Spomnimo se le pomladi leta 1968. A takrat so bili protestniki združeni v boju.
Mislim, da bi si nekateri želeli te združitve v skupen boj, nekateri si za to prizadevajo, ampak jim to ne uspeva najbolje. Poglejte samo prvomajske shode. Pričakovali bi, da na praznik dela vidimo združene sindikate, ki glasno nasprotujejo Macronovim reformam, namesto tega pa smo videli, kako posamezne sindikalne centrale organizirajo vsaka svoj shod.
Daniel Cohn-Bendit je bil v prvih vrstah študentskih protestov maja 1968. Pozneje ga je karierna pot odpeljala na poslanski stolček v Evropskem parlamentu, vodil je politično skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze, danes celo svetuje predsedniku države. Zavrača intervjuje, češ da je glede maja ’68 povedal že vse. V enem redkih pogovorov z novinarji pred nekaj tedni pa mladi, katerih gnev z demonstracijami izražajo zlasti študenti, od njega niso slišali najbolj spodbudnih besed.
Ne moremo primerjati tistih dni z današnjimi. To pa zato, ker smo bili mi optimisti. Bili smo neuklonljivi, saj smo hoteli postati gospodarji naše prihodnosti. Mladim danes je mnogo težje, kot je bilo nam. Borijo se zgolj za to, da bi prihodnost sploh imeli. Ne vedo, ali jo bodo imeli. To pa sproža tesnobo.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo? Avtor: Luka Robida.
Francija - kaj je od maja '68 še ostalo današnjim protestnikom?
Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo?
Gladki zmagi tedaj še ne 40-letnega Emmanuela Macrona na lanskih predsedniških volitvah je sledil zmagoviti volilni pohod njegove stranke Naprej republika v spodnji dom francoskega parlamenta. S poti do obljubljenih reform so bile odstranjene največje ovire. Ni šlo brez protestov. Reforme so preživele, bes na ulicah pa kmalu potihnil.
Profesor mednarodnih odnosov s pariške univerze SciencesPo Jacques Rupnik je med pozitivnimi dosežki Macronovega prvega leta izpostavil njegov elan za reforme in obuditev evropskega povezovanja. S komentarjm negativnih učinkov njegovega dosedanjega predsedovanja, bi raje še malo počakal.
Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o tem. Številni projekti so odprti, niso jih še pripeljali do cilja… Trenutno so v teku še druge reforme, denimo, reforma državnih železnic, pa spremembe visokošolskega izobraževanja, pripravlja se reforma zdravstvenega sistema. Torej prezgodaj je še za presojo, vemo pa, da boleči učinki reform sprožijo takojšnje nezadovoljstvo, pozitivni učinki sprememb pa zahtevajo čas.
Ni prvič, da opažamo hkratno nezadovoljstvo delavstva in študentov. Spomnimo se le pomladi leta 1968. A takrat so bili protestniki združeni v boju.
Mislim, da bi si nekateri želeli te združitve v skupen boj, nekateri si za to prizadevajo, ampak jim to ne uspeva najbolje. Poglejte samo prvomajske shode. Pričakovali bi, da na praznik dela vidimo združene sindikate, ki glasno nasprotujejo Macronovim reformam, namesto tega pa smo videli, kako posamezne sindikalne centrale organizirajo vsaka svoj shod.
Daniel Cohn-Bendit je bil v prvih vrstah študentskih protestov maja 1968. Pozneje ga je karierna pot odpeljala na poslanski stolček v Evropskem parlamentu, vodil je politično skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze, danes celo svetuje predsedniku države. Zavrača intervjuje, češ da je glede maja ’68 povedal že vse. V enem redkih pogovorov z novinarji pred nekaj tedni pa mladi, katerih gnev z demonstracijami izražajo zlasti študenti, od njega niso slišali najbolj spodbudnih besed.
Ne moremo primerjati tistih dni z današnjimi. To pa zato, ker smo bili mi optimisti. Bili smo neuklonljivi, saj smo hoteli postati gospodarji naše prihodnosti. Mladim danes je mnogo težje, kot je bilo nam. Borijo se zgolj za to, da bi prihodnost sploh imeli. Ne vedo, ali jo bodo imeli. To pa sproža tesnobo.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Poletje ni le vrhunec turistične sezone, temveč tudi čas, ko se na pot poda največ ljudi, željnih boljšega življenja v Evropi. V prvi polovici letošnjega leta se je v Evropo uspelo prebiti približno 150 tisoč beguncem, več kot polovica prek grških otokov. V Turčiji smo govorili s tihotapci, ki beguncem za več tisoč evrov prodajajo evropske sanje, na grškem otoku Lezbos pa s tistimi, ki jim je uspelo priti v Evropo. A še zdaleč ne na cilj, pred njimi je še dolga pot do uresničitve sanj. Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtorica oddaje je Karmen Švegl.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Skupino BRIKS, ki združuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južnoafriško republiko – pogosto imenujemo klub prihodnosti. Gre namreč za države z najhitreje razvijajočimi se gospodarstvi, kar pa je poleg želje, da bi se čim bolj uveljavile na svetovni areni, tudi njihov edini skupni imenovalec. Imajo namreč zelo različne politične in siceršnje kulture, tradicije, pogosto tudi interese in mednarodne povezave. Pa tudi medije in medijsko politiko. Pred vrhunskim zasedanjem skupine, ki bo ta teden potekalo v Ufi v Rusiji, pa v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
14-ega junija bo minilo 30 let od podpisa schengenskega sporazuma, s katerim so se odpravile mejne kontrole med državami članicami. Pred dobrimi sedmimi leti je v schengensko območje brez notranjih meja vstopila tudi Slovenija. Kako deluje schengenski sistem, v katerih primerih lahko države članice začasno uvedejo mejno kontrolo in kdaj naj bi v schengensko območje vstopila sosednja Hrvaška? O vsem tem v tokratni oddaji Eppur Si Muove.
"Tragedija beguncev, ki bežijo čez Sredozemlje, večinoma z libijskih obal, še traja. Evropska unija je nedavno sprejela nekaj sklepov o namestitvi beguncev, še vedno pa potekajo polemike o morebitni vojaški akciji proti tihotapcem ljudi. Več evropskih držav je tudi izrazilo pomisleke o kvotah beguncev, ki naj bi jih sprejeli. Val beguncev se steka na italijanske obale in prav ta država zahteva bolj odločne ukrepe." Avtorja oddaje sta Mojca Širok in Matjaž Trošt.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Srednja Azija se neupravičeno izmika pozornosti širše svetovne javnosti. Neupravičeno zato, ker gre v marsikaterem pogledu za ključno regijo prihodnosti. Je namreč most infrastrukturnih povezav med Kitajsko, Rusijo in Evropo, nekatere regionalne države, kot je Kazahstan, pa so tudi pomembne dobaviteljice surovin. Prav v Kazahstanu bodo 26. aprila potekale predčasne predsedniške volitve, na katerih je pričakovati vnovično zmago edinega kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Zakaj so volitve predčasne in kako se Kazahstan vpisuje v koordinate regionalne in svetovne geopolitike – z Andrejem Stoparjem v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Neveljaven email naslov