Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko. Karmen Švegl.
Je ideja o dveh državah: judovski in palestinski, sploh še uresničljiva?
Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko.
1158 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko. Karmen Švegl.
Je ideja o dveh državah: judovski in palestinski, sploh še uresničljiva?
Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko.
Kaliningrajska regija je najbolj zahodna in najmanjša ruska regija. Od severa do juga meri 108 kilometrov, od vzhoda do zahoda 205 kilometrov. Iz njenega glavnega mesta Kaliningrada je do Varšave, Vilne in Berlina precej bližje, kot do Moskve. Nekdanji Königsberg, ki so ga v Kaliningrad preimenovali po drugi svetovni vojni ima burno zgodovino. Bil je središče nekdanjega vojvodstva Prusije in glavno mesto vzhodne Prusije. Del Sovjetske zveze je rojstno mesto enega največjih mislecev razsvetljenstva Immanuela Kanta postalo leta 1945. Ruska enklava, ki je stisnjena med dve članici Evropske unije in zveze Nato, Poljsko in Litvo je po razpadu Sovjetske zveze ostala odrezana od preostale Rusije. Po zaostritvi odnosov med Moskvo in zahodom zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim, zahodni mediji o Kaliningradu poročajo predvsem zaradi raketnih sistemov Iskander, ki jih je Rusija namestila v bližini dveh Natovih članic. Ruske rakete z dosegom 500 kilometrov lahko namreč le v nekaj minutah dosežejo mesta v Litvi, Latviji, Poljski in Nemčiji. Kaliningrad je leta 1996 dobil status posebnega gospodarskega območja in bo čez nekaj mesecev kot eno od 11 mest gostil tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Avtorica: Vlasta Jeseničnik.
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je generala Ratka Mladića, nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov, ki je med drugim stal za genocidom v Srebrenici in obleganjem Sarajeva, obsodilo na dosmrtno kazen. “Balkanski klavec” do danes ni obžaloval ničesar, prepričan je, z njim pa tudi nekateri Srbi, da je zgolj branil obstoj srbskega naroda na območju sedanje Republike Srbske. Žrtve, njihovi sorodniki in prijatelji so upali na takšno sodbo, pa tudi, da bo sodišče genocid nad Bošnjaki in Hrvati potrdilo tudi v drugih občinah, ne le v Srebrenici. Življenj, pravijo, ne more vrniti nikakršna obsodba. Na drugi strani številni Srbi Mladića tudi danes vidijo kot heroja, haško sodišče, ki bo konec leta nehalo delovati, pa kot politično, namenjeno predvsem obsojanju Srbov. Narodi na Balkanu imajo o vojnah, ki so divjale na tem področju, vsak svojo resnico, redki pa so se zmožni kritično zazreti v preteklost in prevzeti del odgovornosti. Pomiritev na Balkanu je tudi zaradi politikov, ki igrajo na karto nacionalizma in vedno znova odpirajo rane, še daleč. Avtor: Boštjan Anžin.
Leta 2035 naj bi po napovedih plin kot energetski vir na svetovnem trgu izpodrinil premog in tako na svetovnem trgu postal najhitreje rastoče gorivo. Ta hip se proti Evropi gradijo številni plinovodi, med njimi poteka tekma, kdo bo prvi končal plinovod, po katerem bo stekel plin iz Kaspijskega morja. Ena od transportnih poti za plin iz Azerbajdžana bo plinovod TAP, ki ga ta hip gradijo čez sever Grčije, Albanijo, po dnu Jadranskega morja in na obali južne Italije. Gre za prioritetni projekt Evropske komisije, s katerim bi Evropa postala neodvisna od ruskega plina. Tokratna oddaja Eppur si Mouove vas bo popeljala po severu Grčije, kjer bo potekal najdaljši del tega plinovoda – 550 kilometrov. Ponekod so se lokalni prebivalci uprli razprodaji kmetijskih zemljišč za plinovode, skupina lokalnih prebivalcev v Kavali pa je preprečila graditev 10 kilometrov plinovoda. Kako je bilo lokalno prebivalstvo vključeno in obveščeno o poteku plinovoda, kakšne so presoje vplivov na okolje in kakšne koristi bo od plinovoda imela bankrotirana Grčija? Avtorica oddaje je Helena Milinkovič.
Italijanski politični prostor je še vedno razdeljen na tri skoraj enakopravne bloke, a s pomembnimi spremembami: podpora levi sredini pada, krepi pa se desnosredinska koalicija – medtem ko je populistično Gibanje petih zvezd verjetno doseglo najvišjo možno podporo v trenutnih okoliščinah. Zadnji mesec političnega življenja so zaznamovale tri prelomnice. V parlamentu so sprejeli nov, pretežno proporcionalni volilni zakon; v Lombardiji in Venetu so na referendumih potrdili, da hočejo večjo avtonomijo od centralne oblasti v Rimu; in nazadnje še deželne volitve na Siciliji. Na izid vseh treh preizkušenj je odločno vplivala desno sredinska koalicija. Kakšno je torej razmerje sil pet mesecev pred volitvami v rimski parlament? V tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo pripravlja Janko Petrovec.
Številne evropske vlade, predvsem na vzhodu Evrope, si želijo več besede pri odločanju o prihodnosti ter nasploh o evropskih vprašanjih. Medtem ko evropski diplomatski parket še čaka na usmeritve nove nemške vlade, so v Bruslju in Parizu v minulih tednih predstavili svoje predloge o tem, kako naj se Unija in njene ustanove približajo željam in pričakovanjem državljanov ter s tem ustavijo prodor evroskeptičnih politikov. Avtor: Matjaž Trošt.
Na Kitajskem se je pred nekaj dnevi končal kongres kitajske komunistične partije. Stari in novi državno-partijski voditelj Xi Jinping je napovedal nove gospodarske reforme. Kako na razvoj kitajskega gospodarstva in tudi medijev gledajo na eni od najbolj razvitih kitajskih provinc Jiangsu na jugovzhodu te velike države? Kitajska bi morala v novem obdobju predvsem razvijati blagovne znamke za svoje kvalitetne proizvode in se otresti slabšalne oznake, da množično proizvaja samo poceni izdelke. Na medijskem področju pa je bolj zapleteno, tam še vedno veljajo nekatere omejitve. Avtor: Tomaž Gerden.
Pogajanja o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije do zdaj niso prinesla nobenih omembe vrednih premikov. Vodstvo Evropske unije in nekateri voditelji njenih držav članic sicer govorijo o zmernem napredku. Podobno stališče ima tudi britanska premierka Theresa May. Na nedavnem vrhu Evropske unije je predsednik irske vlade pozval k bolj korenitim pogovorom o reševanju problema meje med Republiko Irsko in Severno Irsko, kar pomeni, da ta pereč problem še ni rešen. Prav tako se pogajanja o finančnih pogojih britanskega izstopa in določitvi statusa državljanov članic EU v Združenem kraljestvu skoraj ne premaknejo z mrtve točke. Zato bodo morali pogajalci kmalu oblikovati vsaj približne, morda tudi kompromisne, predloge za rešitev teh problemov.
V času oblikovanja Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja si zagotovo nihče ni predstavljal, da bo imel nadzor na gumbom za sprožitev najbolj uničujočega orožja kdaj tak mož, kot je za vsako ceno oblasten severnokorejski voditelj Kim Jong Un, ali kot je samovšečen ameriški predsednik Donald Trump, kaj šele dva hkrati. Od petih jedrskih sil, ki jih je ta sporazum pred skoraj 50-imi leti razglasil za legalne, jih imamo danes še 4 takih, ki niso članice režima o neširjenju orožja, zaradi asimetričnosti Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, pa vojaški arzenali 5-ih velesil sploh niso predmet nadzora Agencije za jedrsko varnost, ki tako nadzira le civilne jedrske programe. Tokratno oddajo Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.
Kljub močnim pritiskom in številnim poskusom Madrida, da bi preprečil referendum, vključno z nasiljem španske policije, so se Katalonci 1. oktobra navsezgodaj zjutraj množično zbrali pred volišči in tam mirno vztrajali vse do konca preštevanja glasov. Kataloniji je uspelo ubraniti pravico glasovanja, kaj pa se bo zgodilo po razglasitvi neodvisnosti? Kako daleč bo šla Španija in ali se bo Evropa ob tem še naprej obračala stran? O dramatičnem dogajanju v Kataloniji v zadnjih dneh v oddaji Eppur si muove. Avtorica oddaje: Špela Novak.
Severni Irci so že od januarja brez poslancev v domačem parlamentu, brez vlade, brez proračuna in kmalu tudi brez članstva v Evropski Uniji. Usoda severnega otoka Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je bolj nepredvidljiva kot kdaj koli. Prebivalke in prebivalci Severne Irske so na referendumu izrazili željo, da bi ostali v Evropski uniji in da bi še naprej imeli odprto mejo z Republiko Irsko. Nihče natančno ne ve, kako se bo razrešila ta politična kriza. Avtorica oddaje je Nina Kojima.
Kurdi že stoletja sanjajo o svoji državi. Vse do danes so ostali razdeljeni, živijo Iraku, Siriji, Iranu, Turčiji. Daleč največ pravic in de facto neodvisnost uživajo prav na severu Iraka, kjer bo v ponedeljek potekal referendum o neodvisnosti. Separatistične načrte so gojili že dolgo in jih bodo zdaj, po dolgoletnem sporu z vlado v Bagdadu, tudi skušali uresničiti. Njihove želje pa niso po godu nikomur v regiji, niti velesilam po svetu. Turčija kurdski neodvisnosti ostro nasprotuje, Washinton vztraja, da med bojem proti Islamski državi, čas ni primeren. O tem ali bodo Kurdi vendarle dobili svojo državo, kakšne so možnosti in prepreke na tej poti, bomo govorili v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti. Avtorica: Karmen Švegl.
Čez slab teden bodo v Nemčiji parlamentarne volitve, na katerih naj bi volivci le potrdili še en, že četrti mandat Angele Merkel iz Krščansko demokratske unije. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo CDU dobila med 38 in 40% glasov. Socialdemokratska stranka, ki ji je še januarja kazalo veliko bolje, je zdaj pri rekordno nizkih 20%. V parlamentu bo rekordno število strank – 7, kar se ni zgodilo že vsaj pol stoletja. Tudi vladne koalicije niso same po sebi umevne. O volilni kampanji in možnih koalicijah v tokratnem Eppur si muove. Avtorica: Polona Fijavž.
Brez vode ni življenja. Na Zemlji jo je ves čas približno enaka količina, toda zaradi naraščanja prebivalstva, razvoja gospodarstva je zdrava, pitna voda čedalje dragocenejša. Tudi zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo suše in po drugi strani hude nalive, v marsikaterem delu sveta vode primanjkuje. O teh perečih problemih in njihovem reševanju so spregovorili tudi na letošnjem Blejskem strateškem forumu. Pozvali so k bolj skrbnem ravnanju z vodo in strpnosti, ko pride do sporov pri uporabi vodnih virov. Avtorja oddaje: Luka Robida in Tomaž Gerden.
Nedavni teroristični napadi v Španiji so spet boleče opomnili na to nevarnost. Kako se nanjo odzivajo evropske varnostne službe. Tako imenovana Islamska država izgublja svoja ozemlja v Iraku in Siriji in je pred zlomom. Toda njeni številni borci se zdaj vračajo v Evropo. Ali to pomeni, da bodo poskušali izvesti še več terorističnih napadov? Kako jim to preprečiti? Avtorja: Kamern Švegl in Luka Robida.
Avstrijo 15. oktobra čakajo predčasne parlamentarne volitve in po zadnjih javnomnenjskih raziskavah nobena od političnih strank ne bo dobila večine. To tudi pomeni, da bo zmagovalec volitev težko sestavil koalicijo. Politične karte utegne močno premešati ljudska stranka, kateri podpora po prihodu novega predsednika Sebastiana Kurza močno raste. Veliko bo odvisno tudi od rezultata avstrijske svobodnjaške stranke in mnogi analitiki napovedujejo, da ji bo tokrat celo uspelo priti v vlado. Ali se Avstriji po tridesetih letih prvič obeta koalicija med avstrijsko svobodnjaško in socialdemokratsko stranko? Avtorica Petra Kos Gnamuš.
Mafije že dolgo niso več samo italijanski problem, čeprav se včasih zdi, da je Italija – med spopadanjem z gospodarsko in migrantsko krizo – skoraj pozabila nanj. Sicilijanska cosa nostra, kalabrijska 'ndrangheta in kampanijska camorra še zdaleč niso izkoreninjene; nasprotno, v zadnjih desetletjih so postale globalni kriminalni dejavniki. Kljub temu dejstvu, se veliko razvitih držav še vedno obnaša, kot da se jih problem zapredanja mafije v domače gospodarstvo in politiko sploh ne tiče. Janko Petrovec se je v Neaplju pogovarjal s šefom protimafijskega oddelka policije Giuseppejem Linaresom, ki pravi, da nekateri posli kampanijske camorre gredo tudi skozi Slovenijo.
Turčija je v ostrem sporu z Evropsko unijo in s številnimi njenimi članicami, še posebej Nemčijo. Turčiji številne članice EU očitajo pretirane kazenske ukrepe po spodletelem vojaškem prevratu julija lani. Evropska unija je ostro protestirala tudi zaradi aretacij nekaterih aktivistov človekoljubnih organizacij in novinarjev. Pogajanja o turškem vstopu v Evropsko unijo so zato tako rekoč zamrla. Avtorja: Karmen Švegl in Matjaž Trošt.
Hrvaško glavno mesto bo v kratkem ostalo brez Trga maršala Tita. Po dolgoletnih zahtevah, da nobena ulica ali trg na Hrvaškem ne moreta nositi ime nekdanjega komunističnega voditelja, je zagrebški župan zaradi politične trgovine le popustil. Hkrati so hrvaški vojaški veterani v Jasenovcu postavili ploščo svojim padlim soborcem, na kateri pa je zapisan zloglasni ustaški pozdrav. Plošča tam stoji še danes, hrvaška vlada pa je ustanovila posebno komisijo, ki naj bi se opredelila do tako ustaških kot do komunističnih sloganov in simbolov. Bo to prineslo spravo v državi, ki se že več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne ne želi jasno soočiti s svojo fašistično preteklostjo, niti z zločini storjenimi po koncu vojne? Zakaj hrvaške oblasti tolerirajo nekatere proustaške težnje in ne nazadnje, zakaj najvišji politični vrh na eni od državnih slovesnosti prepeva pesmi Marka Perkovića Thompsona, pevca, ki mu na zahodu prepovedujejo nastope zaradi ustaške ikonografije in besedil, ki jih spremljajo? Zakaj so mladi, ki so se rodili daleč po koncu tako druge svetovne vojne kot vojne za hrvaško neodvisnost, še vedno ideološko obremenjeni? Oddajo pripravlja naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Italijanski politiki vre, a prelomnih odločitev ni nikjer. Država se je znašla v šahu treh razmeroma enako velikih političnih blokov, ki preverjajo strahove javnega mnenja in na njih sproti kujejo politično agendo. Medtem ko se politika izgublja v jalovem medsebojnem merjenju moči, pa neverjetno zaporedje kriz in nesreč – od potresov in propadajočih bank do prihodov migrantov, suše in požarov – razkriva pereče probleme države, ki jih nihče sistemsko ne rešuje. Avtor: Janko Petrovec.
V naftno bogatem Zalivu je vse bolj vroče. Poletne temperature so se povzpele krepko čez 45 stopinj Celzija, nič manj pa ni vroča diplomatska in gospodarska vojna med Katarjem in Savdsko Arabijo z zaveznicami. Slednje namreč Katar obtožujejo, da podpira teroristične skupine in neti sektaško nasilje v regiji. Katar, majhna a izjemno bogata zalivska državica, se tako že dober mesec dni sooča s sankcijami in blokado. Savdska Arabija, Združeni Arabski emirati, Bahrajn in Egipt so 5. junija s Katarjem prekinili vse odnose, vključno s prometnimi povezavami. Omenjene države so Katarju posredovale 13 zahtev, ki jih bi moral uresničiti v zameno za normalizacijo odnosov. A je uradna Doha je zahteve označila za nerazumne in neuresničljive ter jih zavrnila. Med njimi je tudi zaprtje vplivne televizije Al Jazeera, omejitev odnosov z Iranom in zaprtje turškega vojaškega oporišča v Katarju ter prekinitev financiranja in vseh odnosov s skupinami kot so Muslimanska bratovščina, palestinski Hamas, libanonski Hezbollah. Katar za zdaj ne popušča, k pogajanje in spravi pa se vrstijo pozivi z Washingtona in evropskih prestolnic. Avtorica: Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov