Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
Radijska zgodba o nemoči države kot sistema
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
Radijska zgodba o nemoči države kot sistema
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
Kitajska je po koncu kongresa komunistične partije, tega pripravijo vsakih 5 let, zajadrala v še avtoritarnejše obdobje vladavine Ši Džinpinga. V minulih letih je ta država do bolezni covid razvila ničelno toleranco, pestita jo starajoča se družba, nepremičninski balon. V mednarodnem okolju pa jo na vse možne načine omejujejo Združene države Amerike v strahu, da bi ji vzpenjajoča se gospodarska azijska gigantka prevzela položaj vodilne svetovne hegemonistične sile. Boj za prevlado velesil vzbuja strah pred jedrskim spopadom.
V drugem krogu brazilskih predsedniških volitev se bosta pomerila dva težkokategornika brazilske politike, zdajšnji predsednik, desničar Jair Bolsonaro in nekdanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo izenačenost obeh kandidatov. Številne Brazilce skrbi, da bi po volitvah lahko izbruhnilo nasilje.
Za 8. novembra so v Združenih državah napovedane vmesne volitve. Američani bodo volili kongres, tretjino senata, ponekod guvernerje, državne sekretarje, pravosodne ministre in župane. Čeprav si Republikanska stranka v kampanji prizadeva izpostaviti predvsem gospodarstvo, javno varnost in politiko priseljevanja, težave, v katere je medtem dodobra zabredel Donald Trump, preusmerjajo pozornost na nekdanjega predsednika. Trump kot osrednja predvolilna tema republikancem ne koristi. Zato tudi ne sedijo križem rok, zlasti uspešni pa so pri instrumentalizaciji politike priseljevanja. Že mesece republikanska guvernerja Teksasa in Arizone v Washington, New York in Chicago – gre za pomembne demokratske utrdbe – pošiljata avtobuse s prosilci za azil. Pred tedni ju je prekosil floridski guverner Ron DeSantis, ki je organiziral čarterska poleta prosilcev za azil iz Teksasa na mondeni otok Martha's Vineyard v Massachusettsu. Nedvomno se Združene države na svoji jugozahodni meji soočajo z velikimi težavami, zaradi česar bi poteze teh guvernerjev lahko razumeli tudi kot klice v sili. A ker se zdi, da je vprašanje priseljevanja za Ameriko večno in nerešljivo, avtobusni prevozi pa so nedvomno cinično izkoriščanje človeške stiske, je priseljevanje pod drobnogled vzel naš ameriški dopisnik, Andrej Stopar.
Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?
Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.
»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.
Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.
Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth.
Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave.
Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani.
Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.
S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.
Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.
Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.
V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače?
Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA.
Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.
Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.
Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.
Neveljaven email naslov