Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Nobelov nagrajenec za mir, etiopski premier Abiy Ahmed se je odločil za dokončni vojaški obračun z nekdanjimi političnimi partnerji, Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto. Tigrajci napovedujejo, da se ne bodo uklonili. Več deset tisoč Etiopijcev je pred nasiljem zbežalo v sosednji Sudan. O tem, zakaj je razplet tega konflikta pomemben ne le za Etiopijo, temveč za vso Afriko, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Pred 100-timi leti sta tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali rapalsko pogodbo, ki je boleče zarezala v naše etnično ozemlje. Več kot 300 tisoč Slovencev se je znašlo na italijanski strani meje. Sledila so leta nasilnega zatiranja slovenske besede in kulture, a rodil se je tudi protifašistični upor.
Svet ni soočen samo s pandemijo koronavirusne bolezni. Kot so pokazali nedavni krvavi dogodki v Parizu in Nici, zlasti pa teroristični napad na Dunaju, smo tudi žrtve islamskega terorizma. Pred napadom na Dunaju je Evropo letos pretreslo dvanajst terorističnih napadov. Vse so izvedli posamezniki. Čeprav je odgovornost za streljanje na Dunaju prevzela Islamska država, pa za zdaj ne kaže, da bi bili napadi med seboj povezani, vodeni ali usklajeni z območja nekdanjega kalifata. V oddaji Eppur si muove iščemo odgovore na vprašanja, zakaj islamski terorizem ni mrtev, kako se mu lahko upre mednarodna skupnost, da zaščiti lastne državljane in prepreči morebitna nova krvava dejanja. Oddajo je pripravil Miha Lampreht
Covid, Covid, covid, covid ... zdolgočaseno ponavlja Donald Trump, ob tem ko Amerika voli. Predčasno in 3. novembra. Predsednika, kongres in tretjino senata. Del voli za Trumpa, drugi proti njemu. Kakšno bo razmerje moči po preštetih glasovnicah? Bo odtehtala pandemija? Gospodarstvo? Škandali in teorije zarote? Oddajo Eppur si muove je pripravil dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.
Naša država svoje interese lahko uresničuje tudi v okviru Evropske službe za zunanje-politično delovanje, ki je prisotna v 150-ih državah in kjer ima svoje predstavnike na visokih položajih. Za uspeh so potrebni kakovost kandidata, lobiranje države, pa tudi slednje ženski kvoti. Več o izzivih slovenske diplomatske mreže v oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Krišelj.
45-i predsednik Združenih držav Amerike razume moč neposredne komunikacije. Zna se otresti posrednikov, stopiti na pot enosmerne komunikacije, zasejati zrno zanimanja, ki se nato razraste v tradicionalnih medijih, vse to pa storiti z nekaj besedami, kolikor jih v enkratnem zapisu dovoljuje njemu najljubše družbeno omrežje. Da se bo potegoval za ponovno izvolitev, je napovedal tik po inavguraciji, temu primerno odtlej tudi nastopa. Koliko je izkoristil medijski ekosistem in ošibil moč argumentirane razprave?
Na območju Gorskega Karabaha so po šestindvajsetih letih relativnega miru vnovič izbruhnili spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom. Ni povsem jasno, katera stran je prva prekršila krhko premirje, po mnenju analitikov je imel več razlogov za to Azerbajdžan. Na njegovo stran se je postavila Turčija, imel pa naj bi tudi podporo Izraela, Pakistana in še nekaterih držav. Velike sile se, vsaj za zdaj, še ne želijo postaviti na katero koli stran in pozivajo k ustavitvi spopadov. Vprašanje pa je, kako dolgo še. Zdi se, da je za zdaj na strani Armenije predvsem svetovno javno mnenje. V oddaji Eppur si muove se bomo v pogovorih s profesorjem Antonom Beblerjem in nekdanjim veleposlanikom v Turčiji Igorjem Lukičem dotaknili vzrokov konflikta v Gorskem Karabahu in skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za njegovo mirno rešitev.
Bliža se 100-ta obletnica koroškega plebiscita, po katerem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si želi, da bi ob tej priložnosti rešili nekatera odprta manjšinska vprašanja. Zahtevajo, da se učenje slovenskega jezika omogoči otrokom od vrtca do univerze. Finančna sredstva za manjšino se niso dvignila že več kot 20 let, na robu preživetja je njihov časnik Novice. Več o tem, v kakšni kondiciji je slovenstvo na avstrijskem Koroškem v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
V hitro spreminjajočem se svetovnem okolju je slovenska zunanjepolitična strategija zastarela. Ob posodabljanju tega temeljnega dokumenta bo še posebej zanimivo opazovati, koliko bo diplomacija z novim političnim vodstvom spremenila kažipot, ki bo zunanjopolitično aktivnost usmerjal k ustvarjanju novega položaja države v današnjem svetu.
Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednjeevropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet spopada s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. Nekatera vprašanja, povezana z delitvijo na vzhod in zahod v Evropski uniji, o kateri se vse bolj glasno govori, bomo skušali osvetliti v oddaji Eppur si muove.
Se še spomnimo, ko smo svojo pot v samostojnost utemeljevali s srednjeevropsko identiteto? Ali nas ni pri tem v resnici vodila želja biti na Zahodu, podobno kot je vodila tudi narode nekdanjega vzhodnega bloka? Zdaj, ko smo vsi spoznali, da smo še najbolj odvisni od samih sebe in je zahodni blišč nekoliko popustil, se spet sprašujemo, kje je naše mesto, v srednji Evropi ali na Zahodu? In še, ali je to res naša izbira? V oddaji »Eppur si muove – in vendar se vrti« bomo skušali odgovoriti na nekatera podobna vprašanja, ki so v slovenskem političnem prostoru dobila izrazito politični in ideološki predznak.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?
Na severu Rusije se v preteklih mesecih soočajo z rekordno visokimi temperaturami. Pomladanske temperature so bile v povprečju kar za 10 stopinj višje od običajnih v tem času. Konec junija so v sibirskem mestecu Verhojansk, 700 kilometrov severno od Jakutska, izmerili celo 38 stopinj Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura v celotnem arktičnem krogu v zgodovini. Podnebne spremembe so dolgoročno ena največjih groženj človeštva. O njih smo v naših oddajah sicer že večkrat govorili, a zavedanje, kako nujni so ukrepi, je še vedno premajhno. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno posvarila, da obstaja velika možnost, da mejo zvišanje povprečne globalne temperature za stopinjo in pol – v primerjavi s predindustrijskim obdobjem – dosežemo že v prihodnjih petih letih. Več v oddaji Eppur si muove avtorice Špele Novak.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala k spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi k spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se sooča Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji »Eppur si muove – In vendar se vrti« nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Neveljaven email naslov