Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju še s šestimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v projektu EIO-LAPD preučuje institut evropskega preiskovalnega naloga in dileme, do katerih prihaja pri mednarodnem sodelovanju. 8. in 9. decembra 2020 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca na temo evropskega preiskovalnega naloga. Pomembnost instituta se vse bolj odraža v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja Evropske unije. Več, Lara Krneža.
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju še s šestimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v projektu EIO-LAPD preučuje institut evropskega preiskovalnega naloga in dileme, do katerih prihaja pri mednarodnem sodelovanju. 8. in 9. decembra 2020 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca na temo evropskega preiskovalnega naloga. Pomembnost instituta se vse bolj odraža v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja Evropske unije. Več, Lara Krneža.
Številne vrste invalidnosti spremljajo različne prilagoditve študijskega procesa. Strokovnjaki mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zato razvijajo digitalno ocenjevalno orodje, ki bo predavateljem in izvajalcem vaj predlagalo najprimernejši način dela s študenti s posebnimi potrebami. Z vprašanji, kot sta: »Kako izboljšati njihov študijski uspeh?« in »Kako dvigniti prehodnost študentov s priznanim statusom?« se ukvarjajo v okviru mednarodnega projekta Pametne rešitve za vključevanje študentov s posebnimi potrebami v visoko šolstvo. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
Po projekcijah, raziskavah in analizah centra EU Skills Panorama Analytical Highlight (CEDEFOP) naj bi do leta 2030 v Evropi primanjkovalo 600.000 medicinskih sester. Evropa je pred novim izzivom. Več v prispevku Nataše Godec.
Konflikti med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi ostajajo ena glavnih groženj ohranitvenemu statusu rjavega medveda, zato so nujno potrebni koraki k izboljšanju sobivanja. In prav to je uspelo sodelujočim v projektu LIFE DINALP BEAR, ki je zmagal v kategoriji »Narava«. Prispeval je namreč k boljšemu sožitju ljudi in medvedov v Alpah in Dinarskem pogorju. Več v prispevku Nataše Godec.
Pereči okoljski problemi na lokalni in regionalni ravni, z željo po vzpostavitvi novih trajnostnih modelov razvoja družbe in gospodarstva zahtevata vključevanje novih znanj in informacij posebej s področja okoljskih vplivov. Več v prispevku, Katja Zver.
Evropska komisija je razgrnila zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira o minimalni plači, ki naj bi vsem delavcem v Evropski uniji zagotovil pravično plačilo in dostojno življenje. Več v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Skoraj tono rodovitne zemlje so pred kratkim razdelili v mariborski občini v okviru evropskega projekta Urbana zemljina za hrano. Zemljo so občani prejeli v zameno za uporabne stvari ob zaključku poletne akcije Zamenjaj in pridelaj. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Evrotribuni nadaljujemo serijo pogovor s poslankami in poslanci Evropskega parlamenta. Naš tokratni gost je dr. Milana Zvera. Z njim govorimo o načinih blaženja gospodarskih in socialnih posledic krize, ki jo je povzročil novi korona virus Covid 19, o prihodnosti skupne kmetijske politike, ki se od podpore pridelave čedalje bolj usmerja k razvoju celotnega podeželja, navezi med vladavino prava in možnostjo črpanja evropskih sredstev ter nenazadnje – o obsegu in prihodnosti programa Erasmus plus za katerega je dr. Milan Zver stalni poročevalec. Pripravil Stane Kocutar.
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor ima bogato zgodovino mednarodnega sodelovanja, ki pozitivno vpliva na vsebino njihovega študijskega programa, študente in zaposlene ter lokalno turistično panogo. Omenjena šola je nosilka že šestih zlatih Jabolk kakovosti za Erasmus mobilnost praktičnega izobraževanja in izvajalka več strokovnih mednarodnih projektov. Prispevek Dominika Hojnika.
Svet, ki praktično živi med enim valom in drugim, nemirno čaka, da pandemijo COVID-19 ustavi cepivo. Medtem bi lahko bila v Evropi glavna ovira na tem področju oklevanje s cepivi. Dvome še povečujejo skrajšani poskusni postopki, pomanjkanje preglednosti podatkov in tekma za dobiček. Več v prispevku Nataše Godec.
Čezmejni evropski projekt In Cultura Veritas je nastal kot rezultat skupnih potreb po razvoju kulturnega turizma na skupnem projektnem območju Slovenije in Hrvaške. Na čezmejnem območju Zagrebške županije in subregije Obsotelje in Kozjansko je namreč okoli 80 objektov kulturne dediščine, ki jih stojijo ob 200 kilometrih vinsko-turističnih cest. Več o projektu In Cultura Veritas pa v tokratnem Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Žvižgaštvo je za demokratično družbo bistvenega pomena, saj se tako opozarja na pomanjkljivosti in nepravilnosti delovanja različnih organizacij. Študenti Pravne fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so prepoznali potrebo po zaščiti žvižgačev in raziskali, kakšna je pravna ureditev varstva žvižgačev v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Več o žvižgačih, njihovih pravicah in kako so zaščiteni, Lara Krneža.
V ospredju aktualnih razprav med evropskimi poslanci se je znašla tudi dobrobit živali v EU, ki v nekaterih državah članicah vzbuja velike polemike. Na njihovih mizah so se znašle domnevne kršitve pravil zlasti med prevozom živali in obrednih zakolov. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Evropski projekt »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« je stekel, v njem sodeluje šest projektnih partnerjev. Projekt, ki bo trajal do konca novembra 2023, zajema okoli 150 kvadratnih kilometrov veliko območje vzdolž reke. Gre za daleč najbogatejše območje v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Godec.
Karierna pot je zagotovo ena pomembnejših v življenju. Da pa smo lahko na njej tudi uspešni, potrebujemo tako formalna znanja kot tudi neformalna oziroma komunikacijska, temu rečemo mehke veščine. O tem, kako jih lahko izpopolnimo, Tilen Drumlič Denac.
Notranji ministri članic Evropske unije so v četrtek prvič razpravljali o novem migracijskem in azilnem paktu. Evropska komisija je predlagala načelo prožnosti in obvezne solidarnosti. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Informacije so v tem času eno največjih bogastev, a jim v množici zapisov zelo težko sledimo. Mediji in podjetja, ki svoj denar vlagajo v nastanek novic, pa so zdaj dobil možnost sledenja svojih novic preko nove aplikacije, Newsmapper. Več o tem boste lahko slišali v prispevku Darje Potočan.
V Euranet prispevku nam je Jure Deželak, študent Fakultete za zdravstevene vede Univerze v Mariboru predstavil projekt z naslovom Fizikalne obremenitve in posledice prisilne drže pri poklicnih glasbenikih v orkestru. V projektu raziskujejo s kakšnimi zdravstevnimi težavami se srečujejo poklicni glasbeniki in zakaj do tega tudi prihaja. Prispevek je pripravila Anja Urek.
Evropska komisija je objavila prvo vseevropsko poročilo o stanju pravne države. Poročilo vključuje prispevke vseh držav članic ter zajema tako pozitivne kot negativne dogodke po vsej EU. Številne države članice imajo sicer visoke standarde pravne države, vendar ima EU na tem področju tudi številne pomembne izzive. Več v prispevku Nataše Godec.
Fundacija Poti miru že 20 let z majhnimi a pomembnimi koraki ohranja dediščino prve svetovne vojne. Del tega je tudi čezmejni evropski projekt Slovenije in Italije poimenovan The Walk Of Peace. Prispevek je pripravil Borut Kampuš
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor nadaljuje svojo pot mednarodne odličnosti, tokrat na projektu Erasmus+, katerega namen je izboljšati kakovost prehrane, ki jo ponujajo mali in srednje veliki ponudniki. Aktivnosti projekta bodo dopolnjevale Slovenijo kot Evropsko gastronomsko regijo v letu 2021. Ključen rezultat bo spletna platforma in zbornik s pregledom mednarodnih primerov dobrih praks in napotkov malim in srednje velikim ponudnikom, da bodo lahko nadgradili svoje produkte in storitve za večjo dodano vrednost. Več, Dominik Hojnik.
Neveljaven email naslov