Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izobraževalni sistem predstavlja v vsaki državi temelj njenega napredka in prihodnosti. Razvijanje kompetenc je tako eden od temeljnih pogojev za vseživljenjsko učenje in boljšo zaposljivost, pogoj za to pa je udejanjanje prožnih oblik učenja, v okviru katerih so na novo opredeljene vloge vseh udeležencev – učencev oziroma dijakov, strokovnih delavcev in ravnateljev. Na ta izziv odgovarja projekt Inovativna učna okolja, podprta z IKT. Več Anja Urek.
Izobraževalni sistem predstavlja v vsaki državi temelj njenega napredka in prihodnosti. Razvijanje kompetenc je tako eden od temeljnih pogojev za vseživljenjsko učenje in boljšo zaposljivost, pogoj za to pa je udejanjanje prožnih oblik učenja, v okviru katerih so na novo opredeljene vloge vseh udeležencev – učencev oziroma dijakov, strokovnih delavcev in ravnateljev. Na ta izziv odgovarja projekt Inovativna učna okolja, podprta z IKT. Več Anja Urek.
Tudi tokrat smo v oddaji Euranet Plus pripravili pregled tedenskega dogajanja v EU, v katerem izpostavljamo napetosti na območjih s srbsko večino na severu Kosova, ter letošnji Dan Evrope, ki bo v Sloveniji potekal kot 'zero waste' prireditev oz. prireditev brez odpadkov..
Kot kaže raziskava Eurobarometra, se Evropejci strinjajo, da je najučinkovitejši način za reševanje okoljskih problemov sprememba načina porabe. Toda kako daleč smo pripravljeni iti? Obstaja več dejavnikov, ki bodo nasprotovali našim zavezam, da smo zeleni: ne samo denar, ampak tudi udobje - počitnice, najljubša hrana - nekaj lenobe ali samo dolgoročne navade. Podrobneje o tem v pogovoru z Gajo Brecelj in dr. Jonasom Sonnenscheinom iz Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
Brazilski predsednik Lula da Silva je bil na prvi evropski turneji, ki je potekala ob kritikah, ki jih je bil deležen zaradi svojih opazk glede vojne v Ukrajini. V Svetu Evrope se je začel uradni postopek obravnave prošnje Kosova za članstvo v tej organizaciji, zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške pa so poudarili pomen sodelovanja na področju energetike, pomoči Ukrajini in migracij. Izpostavljamo pa zasedanje Kmetijskih ministrov Unije, ki so podprli enoten odziv na težave zaradi ukrajinskega žita.
Z izgubo zaupanja v tradicionalne institucije, predvsem politične, mladi vedno bolj dvomijo tudi v znanost. Poleg tega je ves zaplet okoli pandemije Covida-19 zaupanje v znanost še povečal, zato se znanstveniki po svojih najboljših močeh trudijo premagati dvome.
V tem tednu so evropski poslanci pretresali odnose EU s Kitajsko, evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o aktu o polprevodnikih, prebivalci Kosova pa bodo lahko v Evropsko unijo vstopali brez vizuma. Že v začetku tedna smo dobili tudi seznam, na katerem so države razvrščene po tem, kdaj so ali še bodo dosegle dan ekološkega dolga. V Sloveniji je ta dan že nastopil.
V rubriki Euranet Green Deal se tokrat sprašuejmo, kako lahko arhitektura pomaga rešiti planet. Zanima nas, na kakšne materiale in kakšne zgradbe naj bi se osredotočati za bolj zeleno prihodnost ter kakšni bodo naši domovi v prihodnosti.
V tokratni oddaji Euranet Plus smo se najprej ustavili v Italiji in Avstriji, kjer so bile ta teden ena glavnih tem nezakonite migracije. V Bruslju so mladi na konferenci Vaša Evropa, vaš glas razpravljali o tem, kako mlade pritegniti k večji udeležbi pri političnem življenju EU, med tem ko je v Sloveniji ta teden potekalo zero waste srečanje in mednarodna konferenca o popravilih.
Dejstvo, ki ga opažamo po vsej Evropi – ključna prehodna obdobja, ki zaznamujejo mlade odrasle, kot je konec študija, iskanje prve zaposlitve ali odhod od doma, se iz generacije v generacijo vse bolj zamikajo. Ko nastopi čas za izbiro tega življenjskega projekta, se mnogi mladi znajdejo pred velikim izzivom. V okviru Euranet Plus GenZ podcasta izpostavljamo temo kariere – poklicne negotovosti.
Ponovno izpostavljamo nekaj vidnejših novic iz EU v minulem tednu. Podrobneje se tokrat ustavljamo pri obisku predsednice Evropske komisije in francoskega predsednika v Pekingu.
V tokratnem Euranet Special smo se osredotočili na skrb za nevarne odpadke v EU. Vabljeni k poslušanju!
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter se podrobneje posvetili odločitvi o prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035.
Od leta 2015 do leta 2018 je v EU prejelo mednarodno zaščito skoraj dva milijona ljudi. V zakonodaji EU je jasno navedeno, da so države članice EU dolžne zaščititi begunce. V ta namen so na voljo tudi sredstva EU za podporo pri njihovem vključevanju. Vendar so razmere na terenu po državah članicah zelo različne. Te težave se še povečajo, ko mladi begunci dopolnijo 18 let, saj podporne mreže, na katere so se lahko pred tem zanašali, včasih izginejo čez noč. Preverili smo, kaj se zgodi z mladoletnimi otroci, ki prebežijo v Slovenijo, kakšna pomoč in kakšna prihodnost jih pričakuje?
Na evropskem parketu se je v preteklih dneh spet vse vrtelo okoli Ukrajine in evropskega gospodarstva. Odmeva predvsem dogovor o dobavi streliva, ki ga je potrdilo kar 17 držav članic in Norveška, ob tem pa tudi dobra novica, da sta se srbski predsednik in kosovski premier le uspela dogovoriti o normalizaciji odnosov. Tudi Slovenija bo žal ostala brez dela obljubljenih nepovratnih sredstev iz Evropske unije, v tokratni oddaji Euranet Plus pa boste slišali tudi nekaj besed o aktualnih migracijskih poteh.
Euranet special pa tokrat o slovenskem ribištvu, ki bi - zaradi svoje majhnosti in posledično trajnosti – lahko bilo označeno kot butično, a na drugi strani se ob vse manj ribičih poraja tudi vprašanje, ali bo slovensko ribištvo sploh preživelo.
V oddaji Euranet Plus tokrat izpostavljamo obisk premierja Roberta Goloba v Bosni in Hercegovini, kjer so bile glavne teme pogovorov evropske integracije BiH; predstavljamo priporočila Evropske komisije za boljše usklajevanje držav članic EU pri vračanju migrantov, spoznali pa boste tudi glavne poudarke dolgo pričakovanega predloga reforme evropskega trga elektrike.
V tokratnem Euranet Special smo se osredotočili na odnos mladih do samih sede, glede na vsebine, ki jih spremljajo na družbenih omrežjih (fotografije, videoposnetke), ki so pogosto predelane in tako tudi nerealne.
Tudi ta teden povzemamo najodmevnejše teme minulega tedna v EU. Izpostavljamo odločitev EU glede prepovedi prodaje novih vozil z motorjem na notranje izgorevanje (ki še vedno visi v zraku), pa tudi razlike pri plačah glede na spol, na katere so opozarjali ob dnevu žena.
Eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti je delujoč, učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet. V skladu z zakonodajo Evropske Unije bodo morali biti do leta 2030 vsi novi mestni avtobusi brez izpustov emisij. Kakšna je torej prihodnost javnega prevoza in kje so največje težave v pogovoru z Mag. Matjažem Vrčkom, vodjem Sektorja za javni potniški promet na Ministrstvu za infrastrukturo.
Tudi ta teden preverjamo novosti in aktualnost iz Evrope in Evropske unije. Podrobneje govorimo o dvodnevnem obisku podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji. V Stockholmu je ob robu zasedanja ministrov za energijo in promet držav Evropske unije potekalo srečanje tako imenovane neformalne jedrske koalicije, v kateri je tudi Slovenija. V zgodbi, ki jo izpostavljamo, pa govorimo o koncu zastoja pri dogovoru severnoirskega protokola, ki po izstopu Združenega kraljestva iz EU ureja trgovinska vprašanja na Severnem Irskem.
Vojna v Ukrajini je povečala pritisk v nekaterih državah za ponovno uvedbo vojaškega roka, povečala se je tudi vojaška poraba. Kako je s služenjem vojaškega roka v Sloveniji in kako v Slovensko vojsko pritegniti mlade, generacijo Z? Več v prispevku Nataše Godec.
Neveljaven email naslov