Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mama večne košarkarske legende Biserka Petrović pravi, da je Dražen treniral tudi po sedem ur na dan. V zasebnem življenju je bil sramežljiv, na parketu nepopustljiv.
Biserka Petrović je mama za številne najboljšega košarkarja nekdanje Jugoslavije, Dražena Petrovića. Ta še vedno navdušuje množice. V muzeju prodajo več kot tisoč njegovih dresov na leto. Do večne slave pa je, kot pravi njegova mama, prišel samo s trdim delom.
“Dražena poznam do podrobnosti in zdaj samo prenašam njegove misli."
Pri 17 letih je v Šibeniku odločil finale jugoslovanskega prvenstva. Svojo kariero je nadaljeval v zagrebški Ciboni. Še preden je začel orati ledino evropskim košarkarjem v ameriški ligi NBA, je blestel v Realu iz Madrida, ko je v finalu evropskega pokala dosegel 62 točk.
”Psiholog v Madridu, kjer je Dražen takrat blestel, mi je dejal, da ga bo svet začel ceniti takrat, ko bo odšel. Ta psiholog sicer ni rekel, kako bo odšel. Na koncu je še dejal, da vsi veliki umi odidejo mladi.”
Njegov nasprotnik je bil večkrat tudi njegov starejši brat Aleksandar Petrović:”V zasebnem življenju je bil precej sramežljiv, ampak na parketu se je lahko do krvi spopadel s svojim bratom. V njem sta bili dve osebnosti.”
Nekoč je družina Petrović obiskala Dražena v New Jerseyju. "Nismo mogli priti pravočasno in smo zamujali. Bilo je res veliko snega in Dražena je tako skrbelo, kje smo, saj nas ni videl na tribuni, da ni dal niti enega koša. Ko smo se prikazali, je začel rešetati koš nasprotnikov. Gledalci so mislili, da se mu je utrgalo.”
”Ko ljudje slišijo to pesem, se jim naježi koža. Če to doživite, to pomeni, da Dražen živi v vas.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Mama večne košarkarske legende Biserka Petrović pravi, da je Dražen treniral tudi po sedem ur na dan. V zasebnem življenju je bil sramežljiv, na parketu nepopustljiv.
Biserka Petrović je mama za številne najboljšega košarkarja nekdanje Jugoslavije, Dražena Petrovića. Ta še vedno navdušuje množice. V muzeju prodajo več kot tisoč njegovih dresov na leto. Do večne slave pa je, kot pravi njegova mama, prišel samo s trdim delom.
“Dražena poznam do podrobnosti in zdaj samo prenašam njegove misli."
Pri 17 letih je v Šibeniku odločil finale jugoslovanskega prvenstva. Svojo kariero je nadaljeval v zagrebški Ciboni. Še preden je začel orati ledino evropskim košarkarjem v ameriški ligi NBA, je blestel v Realu iz Madrida, ko je v finalu evropskega pokala dosegel 62 točk.
”Psiholog v Madridu, kjer je Dražen takrat blestel, mi je dejal, da ga bo svet začel ceniti takrat, ko bo odšel. Ta psiholog sicer ni rekel, kako bo odšel. Na koncu je še dejal, da vsi veliki umi odidejo mladi.”
Njegov nasprotnik je bil večkrat tudi njegov starejši brat Aleksandar Petrović:”V zasebnem življenju je bil precej sramežljiv, ampak na parketu se je lahko do krvi spopadel s svojim bratom. V njem sta bili dve osebnosti.”
Nekoč je družina Petrović obiskala Dražena v New Jerseyju. "Nismo mogli priti pravočasno in smo zamujali. Bilo je res veliko snega in Dražena je tako skrbelo, kje smo, saj nas ni videl na tribuni, da ni dal niti enega koša. Ko smo se prikazali, je začel rešetati koš nasprotnikov. Gledalci so mislili, da se mu je utrgalo.”
”Ko ljudje slišijo to pesem, se jim naježi koža. Če to doživite, to pomeni, da Dražen živi v vas.”
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Neveljaven email naslov