Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vladimir Yakunin

16.11.2015

Ko se človek odpravi intervjuvati nekoga, o katerem med različnimi članki na spletu lahko preberemo med drugim, da naj bi bil član KGB-ja, je že vnaprej iluzorno pričakovati, da bi izvedeli prav vse podatke. A poskusili smo. 67-letnega Vladimirja Yakunina ste spoznali v tokratni oddaji Evropa, osebno!

"Kapitalizem smo v komunizmu jemali kot zlo, saj je dopuščal tisto, česar v Sovjetski zvezi nismo poznali: brezposelnost!"

Ko se človek odpravi intervjuvat sogovornika, o katerem v različnih člankih na spletu med drugim lahko preberemo, da naj bi bil član KGB-ja, je že vnaprej naivno pričakovati, da bi izvedeli prav vse želeno. Tako na primer nismo dobili potrditve, ali je moral 67-letni Vladimir Jakunin, nekdaj menda tudi član KGB-ja, s položaja predsednika ruskih železnic odstopiti, potem ko je predsednik Putin izvedel, da je njegov 40-letni sin Andrej zaprosil za britansko državljanstvo.

Smo pa denimo izvedeli, kako je Jakunin spoznal svojo ženo.  “V šoli smo tekmovali z drugimi razredi, naš je bil najboljši, zato smo dobili priložnost, da obiščemo Talin. Moja učiteljica, takrat je bila stara 27 let in meni, 16-letniku, se je zdela izjemno stara, je pristopila k meni in me prosila, da bi z nami na pot šli še dve dekleti iz paralelke. Nisem se strinjal z njenim predlogom in na koncu sva sklenila kompromis, da gre lahko z nami le ena. Šest oziroma sedem let pozneje sem se s tem dekletom poročil.”

Diplomat, poslovnež, politik …

Leta 1985 je Jakunin postal član sovjetske diplomatske misije pri OZN v New Yorku. “V tistem času je to potekalo približno takole: poklicali so me na sedež partije in me vprašali, ker sem bil mlad, pameten, poročen in ker poleg tega govorim tuje jezike, ali želim, da me izurijo za predstavnika svoje države v tujini. Edini odgovor na tako vprašanje je bil seveda da!” Na Združene narode ga kljub turbulentnemu obdobju službovanja vežejo lepi spomini.

“Zdaj se že ve, da so pred OZN bili protestniki proti Sovjetski zvezi, ki so jim plačevali 20 dolarjev na uro, da so protestirali.”

Po koncu mandata so mu predlagali, naj začne delati na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, “a ponudbo sem zavrnil, saj sem želel oditi domov, k staršem, in poskrbeti, da bi moji otroci odraščali z njimi. Toda leta 1991 je bilo v Leningradu precej turobno, ljudje so bili zaskrbljeni, ali bodo imeli dovolj hrane. Tudi sam sem moral najti način, kako preskrbeti svojo družino.” In odločil se je za podjetništvo.

“Takrat sem se srečal s prijatelji in ustanovili smo podjetje na področju, o katerem nisem imel pojma. A zaradi razmer smo se morali hitro naučiti vsega novega – in smo se.”

Čeprav se je še vedno bolj znašel v inženirstvu in politiki, pa se je z veseljem odzval vnovičnemu povabilu v javni sektor, in sicer leta 2000, ko je dobil vabilo v ministrstvo za promet – kar je sčasoma privedlo tudi do prej omenjenega imenovanja na položaj predsednika ruskih železnic. Nikoli pa ni izživel otroških sanj o letenju in delu v vojnem letalstvu. Oče mu je namreč zagrozil, da se mu bo v tem primeru odpovedal.

“Leteti se nam je v tistih časih zdelo romantično, vse nas je zanimalo vesolje, vsaj dva kozmonavta sta študirala tudi na mojem inštitutu. Pa še odraščal sem s sovjetsko znanstveno fantastiko.”


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Vladimir Yakunin

16.11.2015

Ko se človek odpravi intervjuvati nekoga, o katerem med različnimi članki na spletu lahko preberemo med drugim, da naj bi bil član KGB-ja, je že vnaprej iluzorno pričakovati, da bi izvedeli prav vse podatke. A poskusili smo. 67-letnega Vladimirja Yakunina ste spoznali v tokratni oddaji Evropa, osebno!

"Kapitalizem smo v komunizmu jemali kot zlo, saj je dopuščal tisto, česar v Sovjetski zvezi nismo poznali: brezposelnost!"

Ko se človek odpravi intervjuvat sogovornika, o katerem v različnih člankih na spletu med drugim lahko preberemo, da naj bi bil član KGB-ja, je že vnaprej naivno pričakovati, da bi izvedeli prav vse želeno. Tako na primer nismo dobili potrditve, ali je moral 67-letni Vladimir Jakunin, nekdaj menda tudi član KGB-ja, s položaja predsednika ruskih železnic odstopiti, potem ko je predsednik Putin izvedel, da je njegov 40-letni sin Andrej zaprosil za britansko državljanstvo.

Smo pa denimo izvedeli, kako je Jakunin spoznal svojo ženo.  “V šoli smo tekmovali z drugimi razredi, naš je bil najboljši, zato smo dobili priložnost, da obiščemo Talin. Moja učiteljica, takrat je bila stara 27 let in meni, 16-letniku, se je zdela izjemno stara, je pristopila k meni in me prosila, da bi z nami na pot šli še dve dekleti iz paralelke. Nisem se strinjal z njenim predlogom in na koncu sva sklenila kompromis, da gre lahko z nami le ena. Šest oziroma sedem let pozneje sem se s tem dekletom poročil.”

Diplomat, poslovnež, politik …

Leta 1985 je Jakunin postal član sovjetske diplomatske misije pri OZN v New Yorku. “V tistem času je to potekalo približno takole: poklicali so me na sedež partije in me vprašali, ker sem bil mlad, pameten, poročen in ker poleg tega govorim tuje jezike, ali želim, da me izurijo za predstavnika svoje države v tujini. Edini odgovor na tako vprašanje je bil seveda da!” Na Združene narode ga kljub turbulentnemu obdobju službovanja vežejo lepi spomini.

“Zdaj se že ve, da so pred OZN bili protestniki proti Sovjetski zvezi, ki so jim plačevali 20 dolarjev na uro, da so protestirali.”

Po koncu mandata so mu predlagali, naj začne delati na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, “a ponudbo sem zavrnil, saj sem želel oditi domov, k staršem, in poskrbeti, da bi moji otroci odraščali z njimi. Toda leta 1991 je bilo v Leningradu precej turobno, ljudje so bili zaskrbljeni, ali bodo imeli dovolj hrane. Tudi sam sem moral najti način, kako preskrbeti svojo družino.” In odločil se je za podjetništvo.

“Takrat sem se srečal s prijatelji in ustanovili smo podjetje na področju, o katerem nisem imel pojma. A zaradi razmer smo se morali hitro naučiti vsega novega – in smo se.”

Čeprav se je še vedno bolj znašel v inženirstvu in politiki, pa se je z veseljem odzval vnovičnemu povabilu v javni sektor, in sicer leta 2000, ko je dobil vabilo v ministrstvo za promet – kar je sčasoma privedlo tudi do prej omenjenega imenovanja na položaj predsednika ruskih železnic. Nikoli pa ni izživel otroških sanj o letenju in delu v vojnem letalstvu. Oče mu je namreč zagrozil, da se mu bo v tem primeru odpovedal.

“Leteti se nam je v tistih časih zdelo romantično, vse nas je zanimalo vesolje, vsaj dva kozmonavta sta študirala tudi na mojem inštitutu. Pa še odraščal sem s sovjetsko znanstveno fantastiko.”


09.03.2011

Kevin Annett, borec za pravice kanadskih Indijancev

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.03.2011

Frank Westerman - nizozemski novinar in pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.02.2011

Haffed Hmudda

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.02.2011

Hassaan Ahmed: aktiven musliman, računalniški programer, popotnik, ljubitelj kriketa, bloger, odvisnik od interneta in fant s posebnim smislom za humor, ki včasih s svojo brado prestraši kakšnega starejšega občana

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.02.2011

Melanie Ginoux, Francozinja, ki je v Angliji spoznala svojega sopotnika z libanonsko-italijansko-slovenskimi koreninami.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.02.2011

Daniel Glattauer - Avstrijski pisatelj in novinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.01.2011

"Papežev otrok", Irec David Dunn - David se je rodil v času irskega "baby booma", ko je Dublin obiskal tudi papež Janez Pavel II. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.01.2011

Pavel Šraj - Tokrat bomo z eno nogo trdno v Sloveniji, z drugo pa v Avstraliji

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.01.2011

Mirjana Batinić, videastka in novomedijska umetnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.01.2011

Ryuzo Fukuhara - Vzhajajoča kreativnost in zlato polje

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.12.2010

Honore Gatera, vodič v muzeju - iz Ruande

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.12.2010

Priit Pärn, estonski karikaturist in animator

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


08.12.2010

Jango Edwards - eden najbolj slavnih modernih klovnov na svetu, ki je zasebno zabaval celo slikarja Salvadorja Dalija.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.12.2010

Ieva Strazdina, Latvijka, sicer prostovoljka v Mariboru

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.11.2010

Italijanski vesoljski center ESRIN

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.11.2010

Tomm Moore, irski režiser in stripar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.05.2010

Megumi Yoshida prihaja iz mesta Okayama na Japonskem, v Sloveniji pa se ukvarja s pripravo sushija, učenjem priprave sushija in slikanjem na oblačila

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.05.2010

Lars Jenssen

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


28.04.2010

Madžarski pisatelj ADAM BODOR - najboljši sodobni madžarski romanopisec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.04.2010

MARCUS CRENSHAW, ameriški košarkar, ki si trenutno kruh služi v Šentjurju... konec meseca izide njegova prva plošča košarkarskega rapa

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 28 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov