Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pank je glasen in jasen. Takšna je tudi Helena Velena oziroma Strupena Helena, italijanska aktivistka in pevka. Zagovornica umetnosti, kritična do kapitalizma, brez dlake na jeziku govori o svoji ujetosti v moškem telesu, želji po tem, da bi postala ženska in končni odločitvi, da bo transspolna oseba.
O svoji drugačnosti, panku, ki ji je dal smisel in motivacijo za življenje, in odnosu družine ter prijateljev do njene spolne identitete je pripovedovala v oddaji Evropa, osebno!
"Težava je, ker ne obstaja neka vzgoja, kjer bi posameznike učili, kako biti starši. Tudi v gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej, nihče ne dela nič narobe."
Svoje drugačne – če lahko temu tako rečemo – spolne identitete se je začela zavedati že kot otrok. Čutila je, da ni enaka drugim. Ujeta v moškem telesu si je želela postati ženska. Strupena Helena oziroma Helena Velena, ki se je rodila kot Giampaolo Giorgetti, je italijanska transseksualka, aktivistka, pevka in pisateljica.
“Ko sem bila stara približno pet, šest let, se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. S starši smo se odpravili na morje, v nekem lokalu smo se ustavili na pijači in tam je bilo neko dekle, ki je imelo srajčko zavezano pod prsmi in je kazalo popek. Ostala sem odprtih ust. Ko smo se vrnili v avtomobil, sem si želela majico zavezati kot dekle v lokalu, a nisem smela.”
Helena Velena se je začela razvijati s pojavom panka. Pravi, da ji je prav ta dal smisel in motivacijo, da se bojuje zase in za svoje pravice. Pankovska scena jo je naučila, da je zunanji videz nekakšna družbena osebna izkaznica. Oblačiš se na določen način in tvoja oblačila sporočajo, kdo si in kaj si misliš o svetu. Pank jo je sprejel takšno, kakršna je, kako pa so njeno spremembo sprejeli starši?
“Starši so se odzvali predvidljivo, tako kot številni drugi. Težava je, ker ne obstaja vzgoja, s katero bi posameznike učili, kako biti starši. Številni starši mislijo, da jim je spodletelo, ker je njihov otrok homoseksualec ali transseksualec. Ampak to ni res! V gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej nihče ne dela nič narobe.”
Strupena Helena je ena ključnih soustvarjalk italijanskega panka. Torej enega brez drugega ne bi bilo. “Če ne bi bil pank, bi bilo pa nekaj drugega. S pankom smo zavrnili ime, ki so nam ga dali starši. Ustvarili smo si nova imena, ki so bila tipično negativna. Pomislite na skupino Sex Pistols: Johnny Rotten – Gnili Johnny ali Sid Vicious – Zlobni Sid. Bili smo mladi, jezni, zdolgočaseni, revni, vse se nam je gabilo. Pank je res nekaj zgodovinskega.”
Helena Velena je v Italiji pomemben člen aktivističnih gibanj, javnost ves čas ozavešča o pravicah skupnosti LGBT, pred kratkim pa je sodelovala tudi v posebnem projektu – pri snemanju dokumentarca o začetkih italijanske pornografske scene.
“Porn to be free želi mlajšim generacijam sporočiti, da je v preteklosti obstajalo obdobje, ko so tri besede – seks, droga in rokenrol – odmevale po vseh kotičkih države kot pobuda za ustvarjanje nove družbe. Dokumentarec govori o postopkih osvobajanja družbe v 70., 80. in 90. letih, tudi s pomočjo pornografije. To je prikaz življenja Riccarda Schicchija, znanega menedžerja pornodiv, ki je želel le preprosto zaslužiti veliko denarja.”
V času politične ali religiozne diktature je namreč vedno obstajal nekdo, ki se je uprl samo z uporabo umetnosti in želel živeti boljše življenje. Posameznik je v središču vsega – sto različnih ljudi, sto različnih želja, sto različnih načinov izražanja. In kot pogoj za boljšo družbo in polno življenje mora imeti vsak posameznik možnost, da lahko sam opredeli svojo spolnost – ta je namreč prva oblika družbene omejitve, ki jo doživimo v življenju, konča Strupena Helena.
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Pank je glasen in jasen. Takšna je tudi Helena Velena oziroma Strupena Helena, italijanska aktivistka in pevka. Zagovornica umetnosti, kritična do kapitalizma, brez dlake na jeziku govori o svoji ujetosti v moškem telesu, želji po tem, da bi postala ženska in končni odločitvi, da bo transspolna oseba.
O svoji drugačnosti, panku, ki ji je dal smisel in motivacijo za življenje, in odnosu družine ter prijateljev do njene spolne identitete je pripovedovala v oddaji Evropa, osebno!
"Težava je, ker ne obstaja neka vzgoja, kjer bi posameznike učili, kako biti starši. Tudi v gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej, nihče ne dela nič narobe."
Svoje drugačne – če lahko temu tako rečemo – spolne identitete se je začela zavedati že kot otrok. Čutila je, da ni enaka drugim. Ujeta v moškem telesu si je želela postati ženska. Strupena Helena oziroma Helena Velena, ki se je rodila kot Giampaolo Giorgetti, je italijanska transseksualka, aktivistka, pevka in pisateljica.
“Ko sem bila stara približno pet, šest let, se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. S starši smo se odpravili na morje, v nekem lokalu smo se ustavili na pijači in tam je bilo neko dekle, ki je imelo srajčko zavezano pod prsmi in je kazalo popek. Ostala sem odprtih ust. Ko smo se vrnili v avtomobil, sem si želela majico zavezati kot dekle v lokalu, a nisem smela.”
Helena Velena se je začela razvijati s pojavom panka. Pravi, da ji je prav ta dal smisel in motivacijo, da se bojuje zase in za svoje pravice. Pankovska scena jo je naučila, da je zunanji videz nekakšna družbena osebna izkaznica. Oblačiš se na določen način in tvoja oblačila sporočajo, kdo si in kaj si misliš o svetu. Pank jo je sprejel takšno, kakršna je, kako pa so njeno spremembo sprejeli starši?
“Starši so se odzvali predvidljivo, tako kot številni drugi. Težava je, ker ne obstaja vzgoja, s katero bi posameznike učili, kako biti starši. Številni starši mislijo, da jim je spodletelo, ker je njihov otrok homoseksualec ali transseksualec. Ampak to ni res! V gejevskih družinah na primer odrastejo otroci, ki so heteroseksualno usmerjeni. Torej nihče ne dela nič narobe.”
Strupena Helena je ena ključnih soustvarjalk italijanskega panka. Torej enega brez drugega ne bi bilo. “Če ne bi bil pank, bi bilo pa nekaj drugega. S pankom smo zavrnili ime, ki so nam ga dali starši. Ustvarili smo si nova imena, ki so bila tipično negativna. Pomislite na skupino Sex Pistols: Johnny Rotten – Gnili Johnny ali Sid Vicious – Zlobni Sid. Bili smo mladi, jezni, zdolgočaseni, revni, vse se nam je gabilo. Pank je res nekaj zgodovinskega.”
Helena Velena je v Italiji pomemben člen aktivističnih gibanj, javnost ves čas ozavešča o pravicah skupnosti LGBT, pred kratkim pa je sodelovala tudi v posebnem projektu – pri snemanju dokumentarca o začetkih italijanske pornografske scene.
“Porn to be free želi mlajšim generacijam sporočiti, da je v preteklosti obstajalo obdobje, ko so tri besede – seks, droga in rokenrol – odmevale po vseh kotičkih države kot pobuda za ustvarjanje nove družbe. Dokumentarec govori o postopkih osvobajanja družbe v 70., 80. in 90. letih, tudi s pomočjo pornografije. To je prikaz življenja Riccarda Schicchija, znanega menedžerja pornodiv, ki je želel le preprosto zaslužiti veliko denarja.”
V času politične ali religiozne diktature je namreč vedno obstajal nekdo, ki se je uprl samo z uporabo umetnosti in želel živeti boljše življenje. Posameznik je v središču vsega – sto različnih ljudi, sto različnih želja, sto različnih načinov izražanja. In kot pogoj za boljšo družbo in polno življenje mora imeti vsak posameznik možnost, da lahko sam opredeli svojo spolnost – ta je namreč prva oblika družbene omejitve, ki jo doživimo v življenju, konča Strupena Helena.
Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.
Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.
Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Neveljaven email naslov