Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


Evropa osebno

725 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


14.11.2012

Blanca Andreu, španska pesnica in blogerka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


07.11.2012

Tim Sikyea, kanadski indijanski zdravilec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


31.10.2012

Dr. Robert Pfaller, avstrijski filozof in kulturolog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.10.2012

Marina Rosenfeld - ameriška umetnica zvoka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.10.2012

Dr. Vitalij Bezrogov, ruski pedagog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.10.2012

Alicia García Núnez, španska novinarka in pesnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.10.2012

Christin Lahr - nemška umetnica in aktivistka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.09.2012

Vladislav Bajac - srbski novinar, pisatelj, pesnik, založnik in prevajalec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.09.2012

Adel Al-Kharafi - predsednik Svetovne inženirske organizacije in podjetnik iz Kuvajta

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.09.2012

Bill Talen, aktivist in umetnik, Američan, ki s pridigo ljudi svari pred zlomom velikih trgovinskih korporacij

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.09.2012

Naser Mohammadi, afganistanski humanitarni delavec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


27.06.2012

Julija Sozina, ruska slavistka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


20.06.2012

Hee-Duk Ra, korejska pesnica in literarna kritičarka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


13.06.2012

Kornelija Benyovski Šoštarič

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.06.2012

Wafaa Bilal - iraški umetnik iz New Yorka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.05.2012

Jaime Siles, španski pesnik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.05.2012

David Coulthard, osebno!

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.05.2012

Katerina Roussou, grška operna pevka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.05.2012

Dmitry Glukhovksy, ruski pisatelj, avtor znanstveno-fantastičnega romana Metro 2033, ki zariše prihodnost življenja po globalni jedrski katastrofi...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.05.2012

Anatolij Rižov - 29-letnik iz okolice Černobila

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 25 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov