Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.
Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.
“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”
Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.
“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”
Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:
“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”
Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:
“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.
Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.
Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.
“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”
Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.
“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”
Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:
“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”
Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:
“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”
Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.
Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Neveljaven email naslov