Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročen je s Slovenko, zato nekaj mesecev na letno preživi v Novi Gorici. Ostali del leta živi v Gani, kjer vodi nevladno organizacijo “Embracing hidden talents”, ki čim več ganskim otrokov poskuša omogočiti šolanje. Predvsem pa jih poskuša naučiti tudi tisto, kar so Ebenezerja naučili v panafriškem klubu – črna pamet je enako pametna kot bela pamet. Ljudi je le treba izobraziti, da se postavijo na svoje noge.
Poročen je s Slovenko, zato nekaj mesecev na letno preživi v Novi Gorici. Ostali del leta živi v Gani, kjer vodi nevladno organizacijo “Embracing hidden talents“, ki čim več ganskim otrokov poskuša omogočiti šolanje. Predvsem pa jih poskuša naučiti tudi tisto, kar so Ebenezerja naučili v panafriškem klubu – črna pamet je enako pametna kot bela pamet. Ljudi je le treba izobraziti, da se postavijo na svoje noge.
“Več kot 70 odstotkov ganskih otrok hodi v šolo. V zadnjih letih se je ta delež res zelo zvišal. Za to je zaslužnih več programov, najbolj od vseh projekt ganske vlade, ki otrokov zagotavlja brezplačno šolsko prehrano. Manj dobro je, da osnovna šola vseeno stane.”
Denar, ki prihaja iz Evrope in ZDA je seveda pomemben. Ampak zgolj kot zagonska pomoč, ne kot sredstva, ki bi morala prihajati stalno.
“To je težava razvitega sveta, ker pomaga na način, da pravzaprav ne pomaga. Ohranja status quo, iz nas pa dela lene ljudi, ki čakajo na mano iz nebes.”
V Afriki je največkrat tako, da so države še vedno dojete kot nekdanje kolonije, na njih pa zahod gleda pokroviteljsko.
“Amerika ima več problemov kot Afrika. In potem pridejo Američani ali Evropejci in se predstavljajo kot nekdo, ki je prišel iz nebes in nam pravijo, da so prišli reševat afriške probleme. Naši problemi izvirajo iz problemov razvitega sveta. Pomoč, ki jo dobimo, je v bistvu nadzor nad nami.”
To, da bi pomoč odšla na druge konce sveta, je seveda resna grožnja za Afriko. Ampak Ebenezer Parditey, naš gost v današnji Evropi, osebno! je vedel, da se bo to zgodilo.“Nihče ti ne pomaga zastonj. Ko zaslišim besedo pomoč, mi gredo kar kocine pokonci. Kakšna pomoč, kakšne donacije. Prideš sem, delaš posel, veliko zaslužiš, potem pa pošlješ nazaj drobtinice v obliki pomoči. Lepo prosim, to je moj denar, ki mi ga daješ nazaj kot pomoč. Zlato, boksit, nafta – vse te surovine gredo v razvite države, nekdo tam dobro zasluži. In potem samo nekaj drobiža pošlje nazaj in pravi, da je to pomoč. Kdo komu dela uslugo? Nihče nikomur.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Poročen je s Slovenko, zato nekaj mesecev na letno preživi v Novi Gorici. Ostali del leta živi v Gani, kjer vodi nevladno organizacijo “Embracing hidden talents”, ki čim več ganskim otrokov poskuša omogočiti šolanje. Predvsem pa jih poskuša naučiti tudi tisto, kar so Ebenezerja naučili v panafriškem klubu – črna pamet je enako pametna kot bela pamet. Ljudi je le treba izobraziti, da se postavijo na svoje noge.
Poročen je s Slovenko, zato nekaj mesecev na letno preživi v Novi Gorici. Ostali del leta živi v Gani, kjer vodi nevladno organizacijo “Embracing hidden talents“, ki čim več ganskim otrokov poskuša omogočiti šolanje. Predvsem pa jih poskuša naučiti tudi tisto, kar so Ebenezerja naučili v panafriškem klubu – črna pamet je enako pametna kot bela pamet. Ljudi je le treba izobraziti, da se postavijo na svoje noge.
“Več kot 70 odstotkov ganskih otrok hodi v šolo. V zadnjih letih se je ta delež res zelo zvišal. Za to je zaslužnih več programov, najbolj od vseh projekt ganske vlade, ki otrokov zagotavlja brezplačno šolsko prehrano. Manj dobro je, da osnovna šola vseeno stane.”
Denar, ki prihaja iz Evrope in ZDA je seveda pomemben. Ampak zgolj kot zagonska pomoč, ne kot sredstva, ki bi morala prihajati stalno.
“To je težava razvitega sveta, ker pomaga na način, da pravzaprav ne pomaga. Ohranja status quo, iz nas pa dela lene ljudi, ki čakajo na mano iz nebes.”
V Afriki je največkrat tako, da so države še vedno dojete kot nekdanje kolonije, na njih pa zahod gleda pokroviteljsko.
“Amerika ima več problemov kot Afrika. In potem pridejo Američani ali Evropejci in se predstavljajo kot nekdo, ki je prišel iz nebes in nam pravijo, da so prišli reševat afriške probleme. Naši problemi izvirajo iz problemov razvitega sveta. Pomoč, ki jo dobimo, je v bistvu nadzor nad nami.”
To, da bi pomoč odšla na druge konce sveta, je seveda resna grožnja za Afriko. Ampak Ebenezer Parditey, naš gost v današnji Evropi, osebno! je vedel, da se bo to zgodilo.“Nihče ti ne pomaga zastonj. Ko zaslišim besedo pomoč, mi gredo kar kocine pokonci. Kakšna pomoč, kakšne donacije. Prideš sem, delaš posel, veliko zaslužiš, potem pa pošlješ nazaj drobtinice v obliki pomoči. Lepo prosim, to je moj denar, ki mi ga daješ nazaj kot pomoč. Zlato, boksit, nafta – vse te surovine gredo v razvite države, nekdo tam dobro zasluži. In potem samo nekaj drobiža pošlje nazaj in pravi, da je to pomoč. Kdo komu dela uslugo? Nihče nikomur.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov