Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo pristane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovnica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata you tube filmčke, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane, do jezika.
Slovenska Slovakinja Petra Kečkešova o selitvi, kulturnem šoku ter jezikovnih in kulturnih razlikah
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo ostane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata kratke filme na YouTubu, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane do jezika.
Med Slovenijo in Slovaško je le nekaj ur vožnje z avtomobilom. In čeprav je podobnosti veliko, je tudi precej razlik, pravi Petra. Nekatere stvari v Sloveniji razume šele zdaj, po dveh letih.
“Ob selitvi sem doživela kulturni šok. Slovenci ste zelo zasedeni sami s sabo, Slovaki se sami s sabo ne ukvarjamo toliko.”
Vljudnostna vprašanja, ki se nam Slovencem zdijo vljudnostna, lahko hitro postanejo nadležna. S partnerjem Petra sicer govori angleško, le sem in tja v pogovor vključita kak slovenski ali slovaški stavek.
“Na Slovaškem obstajata dve skupini ljudi: nekateri ne vedo o Sloveniji nič, nekateri pa veliko, precej jih tu dopustuje.”
Podjetja vse pogosteje iščejo profile ljudi, ki jih v Sloveniji ne najdejo. In – tukaj nastopa tudi Petra Kečkešova. Že v Bratislavi je delala kot kadrovica v večjem podjetju. Ko se je preselila v Kranj, je delo nadaljevala. Petra dodaja, da pri informacijski tehnologiji migracije ne potekajo več samo z vzhoda na zahod, vse pogosteje gre tudi kakšen programer z zahoda na vzhod.
“Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo tisto prvo leto po selitvi. Iskanje službe je zelo težko.”
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo pristane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovnica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata you tube filmčke, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane, do jezika.
Slovenska Slovakinja Petra Kečkešova o selitvi, kulturnem šoku ter jezikovnih in kulturnih razlikah
Služba ali ljubezen? Ena od dveh najpogostejših možnosti, da nekdo ostane v Sloveniji. Pri Petri je bila najprej ljubezen, potem je tukaj našla še službo, pri nas dela kot kadrovica. Ko ne dela, s poljsko kolegico Aniko ustvarjata kratke filme na YouTubu, v katerih kot tujki opozarjata na slovenske posebnosti – od hrane do jezika.
Med Slovenijo in Slovaško je le nekaj ur vožnje z avtomobilom. In čeprav je podobnosti veliko, je tudi precej razlik, pravi Petra. Nekatere stvari v Sloveniji razume šele zdaj, po dveh letih.
“Ob selitvi sem doživela kulturni šok. Slovenci ste zelo zasedeni sami s sabo, Slovaki se sami s sabo ne ukvarjamo toliko.”
Vljudnostna vprašanja, ki se nam Slovencem zdijo vljudnostna, lahko hitro postanejo nadležna. S partnerjem Petra sicer govori angleško, le sem in tja v pogovor vključita kak slovenski ali slovaški stavek.
“Na Slovaškem obstajata dve skupini ljudi: nekateri ne vedo o Sloveniji nič, nekateri pa veliko, precej jih tu dopustuje.”
Podjetja vse pogosteje iščejo profile ljudi, ki jih v Sloveniji ne najdejo. In – tukaj nastopa tudi Petra Kečkešova. Že v Bratislavi je delala kot kadrovica v večjem podjetju. Ko se je preselila v Kranj, je delo nadaljevala. Petra dodaja, da pri informacijski tehnologiji migracije ne potekajo več samo z vzhoda na zahod, vse pogosteje gre tudi kakšen programer z zahoda na vzhod.
“Tujci morajo imeti veliko volje, da v Sloveniji preživijo tisto prvo leto po selitvi. Iskanje službe je zelo težko.”
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Neveljaven email naslov