Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesboja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju.
Kako razmišlja njegov stvaritelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, vojaški pilot, borzni posrednik in velika rock zvezda, ob obisku Slovenije pa je šel plezati na Osp, slišite v oddaji Evropa osebno.
Jo Nesbø, norveški pisatelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, borzni posrednik in velika rock zvezda. Ob obisku Slovenije je šel plezati na Osp
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesbøja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju. “Harry Hole je pravi lik, značaj. Ni moj alter ego ali kaj podobnega, je pa lik, na katerega lahko projiciram svoj okus za popularno kulturo, svetovne nazore, smisel za humor in podobno. Je zelo izrazit, intenziven tip. Je take vrste človek, s katerim rad preživiš konec tedna, ampak v ponedeljek si zelo želiš, da ne bi poklical.”
“Vsako zgodbarstvo se vrti okrog konflikta. V klasični kriminalki imate vedno konflikte na zunanji ravni, moj lik Harry Hole pa se bori tudi s svojimi notranjimi demoni. To dela njega in ostale like zanimive.”
Zaradi temačnega vzdušja v kriminalkah je Jo Nesbø postal eden najvidnejših skandinavskih pisateljev. Tudi v Sloveniji je skandinavski noir postal zelo priljubljen. Več uspešnih romanov različnih pisateljev, nekaj televizijskih serij in filmov je v Sloveniji hitro našlo svoje občinstvo. Nesbøja to ne preseneča.
“Ob mojem obisku sem opazil kar nekaj očitnih podobnosti med slovensko in skandinavsko družbo. Obe sta družbi blaginje, obe sta precej organizirani, gre za majhne države. Norveška ima le dvakrat več prebivalcev od Slovenije, še vedno pa se lahko poistovetim tako s pokrajino kot nečem, kar se mi zdi psihologija naroda.”
Radovednost je ena njegovih izrazitih značajskih lastnosti, kar izdaja tudi njegov življenjepis. V mladosti je bil uspešen nogometaš, želel je profesionalno igrati za angleški Tottenham, a ga je pri 19-ih letih ustavila huda poškodba. Na Norveškem je zato zvezdniški status dobil pozneje, z bendom Di Derre, ki je imel v devetdesetih letih nekaj velikih hitov in na neki točki celo 180 koncertov v enem letu.
“Po svoje lahko primerjam rockzvezdništvo z zdajšnjim zvezdništvom, razlika je le, da ko stopiš na oder z bendom, je v redu, da ljudje, še posebej dekleta, začnejo kričati. Pisateljem se to ne dogaja, čeprav … Zdaj se je to občasno začelo dogajati tudi pisateljem. V bistvu je kar podobno, ja.”
Jo Nesbø med podpisovanjem knjig v Ljubljani
foto: Val 202
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesboja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju.
Kako razmišlja njegov stvaritelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, vojaški pilot, borzni posrednik in velika rock zvezda, ob obisku Slovenije pa je šel plezati na Osp, slišite v oddaji Evropa osebno.
Jo Nesbø, norveški pisatelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, borzni posrednik in velika rock zvezda. Ob obisku Slovenije je šel plezati na Osp
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesbøja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju. “Harry Hole je pravi lik, značaj. Ni moj alter ego ali kaj podobnega, je pa lik, na katerega lahko projiciram svoj okus za popularno kulturo, svetovne nazore, smisel za humor in podobno. Je zelo izrazit, intenziven tip. Je take vrste človek, s katerim rad preživiš konec tedna, ampak v ponedeljek si zelo želiš, da ne bi poklical.”
“Vsako zgodbarstvo se vrti okrog konflikta. V klasični kriminalki imate vedno konflikte na zunanji ravni, moj lik Harry Hole pa se bori tudi s svojimi notranjimi demoni. To dela njega in ostale like zanimive.”
Zaradi temačnega vzdušja v kriminalkah je Jo Nesbø postal eden najvidnejših skandinavskih pisateljev. Tudi v Sloveniji je skandinavski noir postal zelo priljubljen. Več uspešnih romanov različnih pisateljev, nekaj televizijskih serij in filmov je v Sloveniji hitro našlo svoje občinstvo. Nesbøja to ne preseneča.
“Ob mojem obisku sem opazil kar nekaj očitnih podobnosti med slovensko in skandinavsko družbo. Obe sta družbi blaginje, obe sta precej organizirani, gre za majhne države. Norveška ima le dvakrat več prebivalcev od Slovenije, še vedno pa se lahko poistovetim tako s pokrajino kot nečem, kar se mi zdi psihologija naroda.”
Radovednost je ena njegovih izrazitih značajskih lastnosti, kar izdaja tudi njegov življenjepis. V mladosti je bil uspešen nogometaš, želel je profesionalno igrati za angleški Tottenham, a ga je pri 19-ih letih ustavila huda poškodba. Na Norveškem je zato zvezdniški status dobil pozneje, z bendom Di Derre, ki je imel v devetdesetih letih nekaj velikih hitov in na neki točki celo 180 koncertov v enem letu.
“Po svoje lahko primerjam rockzvezdništvo z zdajšnjim zvezdništvom, razlika je le, da ko stopiš na oder z bendom, je v redu, da ljudje, še posebej dekleta, začnejo kričati. Pisateljem se to ne dogaja, čeprav … Zdaj se je to občasno začelo dogajati tudi pisateljem. V bistvu je kar podobno, ja.”
Jo Nesbø med podpisovanjem knjig v Ljubljani
foto: Val 202
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
V oddaji Evropa osebno bomo tokrat spoznali Slovaka Rastislava Šimkovića, po grobih ocenah predstavnika 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati.
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
José James je vokalist, ki povezuje glasbeno preteklost in sedanjost. Na najnovejšem albumu iz leta 2018 Lean On Me se je denimo poklonil pevcu in piscu besedil Billu Withersu, ustvarja pa tudi avtorsko glasbo. Spominja se, da se mu je glasbeni svet obrnil na glavo pri štirinajstih letih.
Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.
Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.
Zagledala sem oglas »Hočete postati zvezda?«. O, seveda hočem. Avdicija je bila v prestolnici Akri in sem šla. Nekako sem nabrala denar, pobasala vse, kar sem imela, in šla. Prvo leto so mi rekli, da nisem dovolj dobra. In sem se odpeljala z avtobusom nazaj domov. 12 ur vožnje. Prihodnje leto sem šla spet – in spet NE. Tretje leto sem že bila rezerva. In sem se vrnila še četrtič. Takrat sem zmagala.
Ralf Schumacher, brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja, je po koncu svoje dirkaške kariere ostal v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?
Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom, ulični umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave. Lahko bi ga označili za 'češkoslovanostalgika', saj ga je razpad skupne države Češkoslovaške zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Ampak pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da vztrajajo v zakonu, polnem nesoglasij. O ulični umetnosti in kavi, arhitekturi in Plečniku, predvsem pa iz prve roke o razlikah med Čehi in Slovaki s Čehom, ki že 10 let živi na Slovaškem in ima svoj ulični atelje na eni najbolj slikovitih in obiskanih ulic Bratislave, na Michalski v starem delu mesta.
Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.
Neveljaven email naslov
