Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.
Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik
Dva največja velikana NBA košarke sta Evropejca: Srb Boban Marjanovič in Latvijec Kristaps Porzingis, oba visoka 221 centimetrov. Uspešnejši je Latvijec Kristaps Porzingis, All Star igralec, NBA zvezdnik. A do tega sijaja je dodobra okusil tudi senčno plat športa.
Kristaps je sledil tradiciji staršev in starejšega brata ter že pri šestih letih začel trenirati košarko. Pri 15-ih je njegov menedžer poslal video posnetek v španske in italijanske klube in dobil je povabilo v Sevillo.
“Od doma sem odšel pri 15-ih letih. V Španiji nisem poznal jezika, kulture, nisem imel prijateljev. Ko greš mlad skozi vse te stvari, imaš izkušnje za vse življenje. Zame je bila selitev v NBA mnogo lažja. Znal sem že angleški in španski jezik. Sem človek, ki se hitro prilagodi.”
Sevilla je povabila Latvijca Porzingisa na preizkušnjo pri 15-ih letih, ko je bil že dvometraš: imel je 203 cm in le 71 kg. V poletni španski vročini, pri 40-ih stopinjah, severnjak ni pokazal vsega kar zna, a mu je Sevilla vseeno ponudila pogodbo. Španski zdravniki so ugotovili, da je slabokrven, z zmanjšanim številom rdečih krvničk. Bil je hitro utrujen in pogosto zaspan. Zato je zmanjkovalo tudi časa za učenje španščine in na treningih pogosto ni razumel navodil.
Februarja pa postal nova okrepitev Dallasa in soigralec Luke Dončiča. 23-letni Latvijec in 20-letni Slovenec imata podobno športno pot: zelo mlada sta odšla v Španijo, se prebila v NBA, ob izboru na naboru poslušala kritike košarkarskih evroskeptikov, da ne bosta zmogla igrati v najmočnejši ligi na svetu. In oba zablestela in utišala dvomljivce.
“Imava podobno pot. Oba sva v Dallasu, oba sva mlada, oba imava rada košarko. To je dobro dolgoročno, da ustvariva kaj posebnega, pa tudi dobro prijateljstvo, da se poveževa. Prihajajo težke tekme in sezone, odločilni meti. Morava ostati takšna kot sva in uživati v košarki, trdo delati in upam, da bova nekega dne osvojila NBA naslov.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.
Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik
Dva največja velikana NBA košarke sta Evropejca: Srb Boban Marjanovič in Latvijec Kristaps Porzingis, oba visoka 221 centimetrov. Uspešnejši je Latvijec Kristaps Porzingis, All Star igralec, NBA zvezdnik. A do tega sijaja je dodobra okusil tudi senčno plat športa.
Kristaps je sledil tradiciji staršev in starejšega brata ter že pri šestih letih začel trenirati košarko. Pri 15-ih je njegov menedžer poslal video posnetek v španske in italijanske klube in dobil je povabilo v Sevillo.
“Od doma sem odšel pri 15-ih letih. V Španiji nisem poznal jezika, kulture, nisem imel prijateljev. Ko greš mlad skozi vse te stvari, imaš izkušnje za vse življenje. Zame je bila selitev v NBA mnogo lažja. Znal sem že angleški in španski jezik. Sem človek, ki se hitro prilagodi.”
Sevilla je povabila Latvijca Porzingisa na preizkušnjo pri 15-ih letih, ko je bil že dvometraš: imel je 203 cm in le 71 kg. V poletni španski vročini, pri 40-ih stopinjah, severnjak ni pokazal vsega kar zna, a mu je Sevilla vseeno ponudila pogodbo. Španski zdravniki so ugotovili, da je slabokrven, z zmanjšanim številom rdečih krvničk. Bil je hitro utrujen in pogosto zaspan. Zato je zmanjkovalo tudi časa za učenje španščine in na treningih pogosto ni razumel navodil.
Februarja pa postal nova okrepitev Dallasa in soigralec Luke Dončiča. 23-letni Latvijec in 20-letni Slovenec imata podobno športno pot: zelo mlada sta odšla v Španijo, se prebila v NBA, ob izboru na naboru poslušala kritike košarkarskih evroskeptikov, da ne bosta zmogla igrati v najmočnejši ligi na svetu. In oba zablestela in utišala dvomljivce.
“Imava podobno pot. Oba sva v Dallasu, oba sva mlada, oba imava rada košarko. To je dobro dolgoročno, da ustvariva kaj posebnega, pa tudi dobro prijateljstvo, da se poveževa. Prihajajo težke tekme in sezone, odločilni meti. Morava ostati takšna kot sva in uživati v košarki, trdo delati in upam, da bova nekega dne osvojila NBA naslov.”
V tednu, ko poteka že osmi festival gorniškega filma Domžale, nam bo svojo osebno pokazal Roman Benet. Čeprav je ta italijanska, pa je Roman sicer zamejski, a še vedno Slovenec, ki že tri desetletja svoj prosti čas namenja alpinizmu in tudi Slovenec z do zdaj največ preplezanimi osemtisočaki. Nanje se je povzpel skupaj z ženo, Italijanko Nives Meroi, s katero sta se spoznala prav v gorah, usodni pa je bil, kot rada pove Nives, poseben plezalni vozel. Zadnja leta je njuna potovanja v Himalajo zapletla Romanova huda bolezen in tudi to sta premagala skupaj z Nives in to pot poimenovala vzpon na petnajsti osemtisočak. Tisti pravi – gorati - pa na njun dotik čakajo le še trije.
Ljudje jo tudi po 30-ih letih prepoznajo kot znan televizijski obraz, kar ji gre neizmerno na živce. Sama pravi, da nikoli ni bila novinarka, le delala je na televiziji, pa še to zgolj zato, ker ni dobila druge službe. Televizijo danes gleda občasno, saj hoče ostati v stiku z realnostjo. Druženje s pisatelji in umetniki te včasih preveč odpelje, pravi. Angeles Caso je zadnja leta predvsem pisateljica, zelo uspešna pisateljica. Med drugimi pomembnimi nagradami je prejela tudi Premio Planeta, drugo najpomembnejšo literarno nagrado na svetu. Poleg časti je nezanemarljiv tudi denarni del te nagrade - 600 tisoč evrov.
Paolo Cirio s svojimi projekti ob živce spravlja Nato, Google in v zadnjem času tudi davčne oaze - torej tiste, ki jih načeloma ni dobro spravljati ob živce.
Zakaj se je Natalia iz Lublina za nekaj časa preselila ravno v Ljubljano? Zato, ker je iskala poletno prakso v enem od evropskih muzejev za arhitekturo in prvi so se ji oglasili iz Ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Tokrat smo izpostavili eksponat muzejske razstave ‘Vitez, dama in zmaj – dediščina srednjeveških bojevnikov’. Meču iz zgodnjega 15. stoletja, našli so ga na dnu Ljubljanice, izjemnemu primerku srednjeveške obrti in duhovnosti, je kovač mečev Peter Johnsson vdihnil novo življenje. Do potankosti ga je namreč preučil, strokovno obdelal in izrisal, po njegovih načrtih pa so naredili tudi novega, izjemno natančno repliko izvirnika, z vsemi lastnostmi, ki jih dober meč mora imeti. Tako izvirnik kot bleščeč, nov meč sta na ogled na razstavi Narodnega muzeja Slovenije.
Stara je 21 let, je poročena, ima leto in pol staro punčko. Afganistanskim staršem, beguncem, se je rodila v Iranu, kamor so prebežali med sovjetsko-afganistansko vojno. Njeno življenje ni bilo lahko, saj je začela delati že, ko je bila stara 5 let, naučili so jo plesti perzijske preproge, kar je delala več kot 10 let. Ko je spoznala svojega današnjega moža, sta se skupaj odločila, da se vrneta v domovino svojih staršev, Afganistan. On, star 23 let, zdaj študira arhitekturo, Zahra bo študirati začela prihodnje leto. Rada bi pomagala svoji državi na noge in si ne želita v tujino. Pravita, da je bilo biti enkrat begunec dovolj za vse življenje.
Častni gost letošnjega knjižnjega sejma je bil Patrick Ness, ameriški pisatelj, ki živi in dela v Angliji. V slovenščini lahko prebiramo njegovo večkrat nagrajeno trilogijo Hrup in kaos. Pa tudi izjemen ilustrirani roman Sedem minut čez polnoč. Je aktivist in podpornik šolskih in lokalnih knjižnic, ki jih v Angliji vztrajno ukinjajo, veliko predava o predsodkih v literaturi in “primernosti” kake literature za mlade, učil pa je tudi kreativno pisanje na univerzi v Oxfordu.
Mehtab Singh pravi, da živi v najboljši državi na svetu, ko govori o Slovencih, pa govori o "nas" in ne več o "vas". 28-letni Sikh živi v Kranju, kjer posluje s čaji.
Nicholas Tsimpidas o tem, zakaj se je pomembno bojevati za prihodnost javnega servisa.
Hoerdur Torfason je eden najvidnejših aktivistov našega časa, je človek, ki je oktobra 2008 sprožil proteste na Islandiji. Torfasonu pripisujejo skorajda vse zasluge za uspeh islandske revolucije, potem ko je ta miniaturna skandinavska država doživela finančni kolaps. “Potrebna sta čas in potrpljenje, vsekakor pa je nujna ustanovitev politične stranke,” slovenskim protestnikom svetuje Torfason, tudi priznani umetnik in aktivist za pravice istospolno usmerjenih.
Haris Pašović je že dve desetletji eden vodilnih gledaliških režiserjev v jugovzhodni Evropi. Njegovi predstavi Pomladno prebujenje in Klicanje ptic veljata za mejnika v gledališču nekdanje Jugoslavije. Med obleganjem Sarajeva je v sodelovanju s Susan Sontag v mestu organiziral prvi filmski festival Onkraj konca sveta. Danes je umetniški direktor East West Centra v Sarajevu, profesor gledališke in filmske režije na tamkajšnji akademiji in tudi profesor na IECD – poslovni šoli Bled, na kateri bodočim menedžerjem predava o interakciji med umetnostjo in voditeljstvom. Predvsem pa je Haris Pašović umetnik. S svojimi deli trka na našo vest in dreza v našo brezbrižnost. Slovenijo vidi kot (tudi) svojo domovino. In čeprav bi lahko živel kjer koli na svetu, ostaja Sarajlija.
Včasih je skakal s palico. Zdaj počne vse! Sergej Bubka teče, smuča, kolesari, hodi v fitnes. Šport je del njegovega življenja, tako kot 35 svetovnih rekordov in skoraj toliko športno–političnih funkcij. Kot pravi ima kaotično življenje, ki ga obvladuje s samodisciplino. Od dvanajstega leta skrbno pazi na prehrano, mladim športnikom pa skuša dopovedati, da samo zabava ne prinese vrhunskih rezultatov.
Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.
Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.
Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.
David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Neveljaven email naslov