Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Kot vodja projektov je Jonas Sonnenschein zaposlen na Umanoteri, slovenski organizaciji za trajnostni razvoj, še vedno pa deluje tudi kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu.
“Največja razlika je, da Švedi popolnoma zaupajo delu vlade. Tukaj je slika diametralno nasprotna, politiko vsi kritizirajo. Ampak tam imajo razlog za zaupanje.”
Na številne poslovne poti odhaja samo z vlakom, saj se je letenju odpovedal, vseeno pa se z njim veliko ukvarja. Pri Umanoteri so novembra lani pripravili akcijo Leto brez leta, v okviru katere se lahko zavežete, da eno leto ne boste leteli.
“Enkrat sem popolnoma brez zveze letel na neko konferenco na Kitajsko. Takrat sem se odločil, da tega ne bom več počel, tako da že dve leti nisem bil v zraku.”
V Sloveniji razmere sicer niso rožnate, vendar je povprečni državljan po Jonasovem mnenju vseeno okoljsko zaveden.
“Slovenci ste zelo občutljivi za okoljske teme. To se vidi, če greste čez mejo v Italijo, kjer smeti ležijo povsod. To pa ne pomeni, da ni korupcije in da se stvari ne da še izboljšati.”
Greta Thunberg je danes glasnica generacije, ki ima vse večjo vlogo v globalnem zavzemanju za aktivnejše ukrepe proti uničujočim posledicam človeškega poseganja v naravo.
“Ona vedno ponavlja eno in isto mantro – poslušajte kaj pravijo znanstveniki. Zdaj imajo naše besede v dialogu s politiko večjo težo, temu pravim Greta Effect.”
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Kot vodja projektov je Jonas Sonnenschein zaposlen na Umanoteri, slovenski organizaciji za trajnostni razvoj, še vedno pa deluje tudi kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu.
“Največja razlika je, da Švedi popolnoma zaupajo delu vlade. Tukaj je slika diametralno nasprotna, politiko vsi kritizirajo. Ampak tam imajo razlog za zaupanje.”
Na številne poslovne poti odhaja samo z vlakom, saj se je letenju odpovedal, vseeno pa se z njim veliko ukvarja. Pri Umanoteri so novembra lani pripravili akcijo Leto brez leta, v okviru katere se lahko zavežete, da eno leto ne boste leteli.
“Enkrat sem popolnoma brez zveze letel na neko konferenco na Kitajsko. Takrat sem se odločil, da tega ne bom več počel, tako da že dve leti nisem bil v zraku.”
V Sloveniji razmere sicer niso rožnate, vendar je povprečni državljan po Jonasovem mnenju vseeno okoljsko zaveden.
“Slovenci ste zelo občutljivi za okoljske teme. To se vidi, če greste čez mejo v Italijo, kjer smeti ležijo povsod. To pa ne pomeni, da ni korupcije in da se stvari ne da še izboljšati.”
Greta Thunberg je danes glasnica generacije, ki ima vse večjo vlogo v globalnem zavzemanju za aktivnejše ukrepe proti uničujočim posledicam človeškega poseganja v naravo.
“Ona vedno ponavlja eno in isto mantro – poslušajte kaj pravijo znanstveniki. Zdaj imajo naše besede v dialogu s politiko večjo težo, temu pravim Greta Effect.”
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
Neveljaven email naslov