Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Krešimir Golubić - Leon GSK je v začetku meseca septembra z razstavo Punk's Not Dead gostoval v Ljubljani. Začetke njegove grafitarske poti sodijo v leto 1987, ko je prvič ustvarjal s sprejem, a ker je bil rezultat katastrofalen in mu je to vzelo nekaj poguma, je z grafitarstvom še za nekaj časa počakal. Leta 1992 pa je obiskal Berlin, evropsko meko grafitov in ulične umetnosti, kjer se je v grafitarstvo dokončno zaljubil in se po povratku v Zagreb odločil, da je to stvar, ki jo mora v življenju početi.
"Jaz sem grafitar, ukvarjam se z ulično umetnostjo, ampak ne smem s svojo umetnostjo uničevati druge, na primer arhitekture ali kakšnih drugih poslikav. Obstajati mora medosebno spoštovanje."
Glasba je v njegovem življenju zelo pomembna, še posebej punk, v Zagrebu je celo preuredil manjšo ulico v centru mesta in jo proglasil za punk rock ulico.
"Ko sem začel bolj resno poslušati glasbo in kot najstnik hoditi na koncerte, so bili to punk-rock koncerti v Zagrebu. Takrat sem začel delati fanzine, snemati kasete in plošče različnih skupin. Spet ena pozitivna zgodba, ki mi je veliko pomenila v smislu odraščanja, spoznavanja ljudi. Dopisoval sem se z nepoznanimi ljudmi iz cele Jugoslavije, tudi iz Slovenije, menjali smo fanzine. Trideset let za tem sem se odločil narisati svoje punk-rock zvezde in vzornike, ki so mi takrat veliko pomenili."
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Krešimir Golubić - Leon GSK je v začetku meseca septembra z razstavo Punk's Not Dead gostoval v Ljubljani. Začetke njegove grafitarske poti sodijo v leto 1987, ko je prvič ustvarjal s sprejem, a ker je bil rezultat katastrofalen in mu je to vzelo nekaj poguma, je z grafitarstvom še za nekaj časa počakal. Leta 1992 pa je obiskal Berlin, evropsko meko grafitov in ulične umetnosti, kjer se je v grafitarstvo dokončno zaljubil in se po povratku v Zagreb odločil, da je to stvar, ki jo mora v življenju početi.
"Jaz sem grafitar, ukvarjam se z ulično umetnostjo, ampak ne smem s svojo umetnostjo uničevati druge, na primer arhitekture ali kakšnih drugih poslikav. Obstajati mora medosebno spoštovanje."
Glasba je v njegovem življenju zelo pomembna, še posebej punk, v Zagrebu je celo preuredil manjšo ulico v centru mesta in jo proglasil za punk rock ulico.
"Ko sem začel bolj resno poslušati glasbo in kot najstnik hoditi na koncerte, so bili to punk-rock koncerti v Zagrebu. Takrat sem začel delati fanzine, snemati kasete in plošče različnih skupin. Spet ena pozitivna zgodba, ki mi je veliko pomenila v smislu odraščanja, spoznavanja ljudi. Dopisoval sem se z nepoznanimi ljudmi iz cele Jugoslavije, tudi iz Slovenije, menjali smo fanzine. Trideset let za tem sem se odločil narisati svoje punk-rock zvezde in vzornike, ki so mi takrat veliko pomenili."
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Neveljaven email naslov