Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Ukaleq Slettemark je bila rojena v Nuuku, to je največje mesto na Grenlandiji. Na celotnem otoku živi le nekaj več kot 50 tisoč ljudi, ampak življenje tam je zelo podobno življenju v drugih mestih in državah.
"Ljudje mislijo, da na Grenlandiji nimamo avtomobilov, cest in stavb. Toda Nuuk je precej moderno mesto z 18 tisoč prebivalci, ki ima vse, kar imajo takšna mesta drugod po svetu. Drži pa, da so ljudje tam bolj povezani z naravo. Hodijo v gore, veliko je lovcev in ribičev. Skoraj vsi ljudje imajo čolne, ker lahko med mesti bolj kot ne potuješ le s čolnom ali letalom."
Večji del otroštva je preživela na Norveškem. Z biatlonom sta se ukvarjala že njena starša, sama pa zdaj prodira med najboljše. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je to sezono debitirala v svetovnem pokalu, na Pokljuki pa je prvič nastopila na članskem svetovnem biatlonskem prvenstvu. Na Grenlandiji ni najboljših pogojev za trening biatlona, zato trenutno živi na Norveškem. Že celo življenje pa se rada čim več vrača domov, in tudi druge kaj nauči o tem lepem otoku.
"Ljudje ne vedo veliko o Grenlandiji. Mnogi mislijo, da živimo v šotorih ali iglujih in lovimo s harpunami. S tistimi, ki mislijo te stvari, se rada pošalim in jim povem kakšno majhno laž. Na primer v družini se šalimo, da živimo v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo. To je zelo zabavno, ampak glede na to, kako malo nekateri vedo, bi jih morala poučiti, kako je v resnici."
Zaradi nenehnih potovanj po celem svetu od ranega otroštva je Ukaleq Slettemark poliglotinja.
"Tekoče govorim dansko, norveško in angleško. Govorim tudi malce nemško, moje znanje grenlandščine pa žal ni najboljše. Če veliko potuješ jo hitro pozabiš, zelo težko pa se jo je naučiti."
Ukaleq z veseljem pove nekaj besed v grenlandščini, in razloži, da ima skoraj vsako grenlandsko ime svoj pomen.
"Moje ime, Ukaleq, pomeni arktična zajklja. Skoraj vsa grenlandska imena nekaj pomenijo. Ime mojega brata denimo pomeni majhna snežinka."
Biatlonska kariera Ukaleq Slettemark se pri 19. letih šele zares začenja. Če bo uspešna, pa bodo ljudje zaradi nje o Grenlandiji vedeli več.
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Ukaleq Slettemark je bila rojena v Nuuku, to je največje mesto na Grenlandiji. Na celotnem otoku živi le nekaj več kot 50 tisoč ljudi, ampak življenje tam je zelo podobno življenju v drugih mestih in državah.
"Ljudje mislijo, da na Grenlandiji nimamo avtomobilov, cest in stavb. Toda Nuuk je precej moderno mesto z 18 tisoč prebivalci, ki ima vse, kar imajo takšna mesta drugod po svetu. Drži pa, da so ljudje tam bolj povezani z naravo. Hodijo v gore, veliko je lovcev in ribičev. Skoraj vsi ljudje imajo čolne, ker lahko med mesti bolj kot ne potuješ le s čolnom ali letalom."
Večji del otroštva je preživela na Norveškem. Z biatlonom sta se ukvarjala že njena starša, sama pa zdaj prodira med najboljše. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je to sezono debitirala v svetovnem pokalu, na Pokljuki pa je prvič nastopila na članskem svetovnem biatlonskem prvenstvu. Na Grenlandiji ni najboljših pogojev za trening biatlona, zato trenutno živi na Norveškem. Že celo življenje pa se rada čim več vrača domov, in tudi druge kaj nauči o tem lepem otoku.
"Ljudje ne vedo veliko o Grenlandiji. Mnogi mislijo, da živimo v šotorih ali iglujih in lovimo s harpunami. S tistimi, ki mislijo te stvari, se rada pošalim in jim povem kakšno majhno laž. Na primer v družini se šalimo, da živimo v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo. To je zelo zabavno, ampak glede na to, kako malo nekateri vedo, bi jih morala poučiti, kako je v resnici."
Zaradi nenehnih potovanj po celem svetu od ranega otroštva je Ukaleq Slettemark poliglotinja.
"Tekoče govorim dansko, norveško in angleško. Govorim tudi malce nemško, moje znanje grenlandščine pa žal ni najboljše. Če veliko potuješ jo hitro pozabiš, zelo težko pa se jo je naučiti."
Ukaleq z veseljem pove nekaj besed v grenlandščini, in razloži, da ima skoraj vsako grenlandsko ime svoj pomen.
"Moje ime, Ukaleq, pomeni arktična zajklja. Skoraj vsa grenlandska imena nekaj pomenijo. Ime mojega brata denimo pomeni majhna snežinka."
Biatlonska kariera Ukaleq Slettemark se pri 19. letih šele zares začenja. Če bo uspešna, pa bodo ljudje zaradi nje o Grenlandiji vedeli več.
Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.
Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.
Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Neveljaven email naslov