Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Giovanna Paola Severino Gutierrez je v Slovenijo prvič prišla leta 2006, na tritedenski obisk, ki zdaj traja že petnajst let. Iz takrat ene najbolj nevarnih držav na svetu je prišla v eno od najvarnejših. Kljub temu ji je prijateljica s fakultete predlagala skrito besedo, geslo, s katerim bi lahko povedala, da je nekaj narobe:
"Rekla mi je, naj v pogovoru samo povem, da pogrešam neko hrano, sadje. Nisva se dogovorili točno, katero besedo. Samo sadje naj bi omenila, pa bi ona vedela, da je nekaj narobe. Težava je bila, ker mi je bilo tukaj zelo všeč, res pa sem pogrešala eno stvar – sadje. Okus po kolumbijskem tropskem sadju."
Giovanna, katere prvi trije deli štiridelnega imena so italijanski, ima po dedkovi strani italijanske prednike. Tudi njen stik s Slovenijo se je na neki način začel v Italiji pred 15 leti. Danes je Giovanna predsednica novega društva Latinskoameričanov:
"Več ljudi iz Latinske Amerike je hotelo biti bolj dejavnih. Nisem niti vedela, da nas je toliko tukaj, res veliko. Na začetku popolnega zaprtja marca lani smo se dobili prek Zooma in to je bil neke vrste začetek. Takrat smo vsi pogrešali druženje, pa kak objemček. Potem smo ugotovili, da imamo toliko idej, da potrebujemo društvo."
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Giovanna Paola Severino Gutierrez je v Slovenijo prvič prišla leta 2006, na tritedenski obisk, ki zdaj traja že petnajst let. Iz takrat ene najbolj nevarnih držav na svetu je prišla v eno od najvarnejših. Kljub temu ji je prijateljica s fakultete predlagala skrito besedo, geslo, s katerim bi lahko povedala, da je nekaj narobe:
"Rekla mi je, naj v pogovoru samo povem, da pogrešam neko hrano, sadje. Nisva se dogovorili točno, katero besedo. Samo sadje naj bi omenila, pa bi ona vedela, da je nekaj narobe. Težava je bila, ker mi je bilo tukaj zelo všeč, res pa sem pogrešala eno stvar – sadje. Okus po kolumbijskem tropskem sadju."
Giovanna, katere prvi trije deli štiridelnega imena so italijanski, ima po dedkovi strani italijanske prednike. Tudi njen stik s Slovenijo se je na neki način začel v Italiji pred 15 leti. Danes je Giovanna predsednica novega društva Latinskoameričanov:
"Več ljudi iz Latinske Amerike je hotelo biti bolj dejavnih. Nisem niti vedela, da nas je toliko tukaj, res veliko. Na začetku popolnega zaprtja marca lani smo se dobili prek Zooma in to je bil neke vrste začetek. Takrat smo vsi pogrešali druženje, pa kak objemček. Potem smo ugotovili, da imamo toliko idej, da potrebujemo društvo."
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Neveljaven email naslov