Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodnje zvezde - prof. Paolo Molaro

15.09.2011


Zvezde, katerih masa ne presega treh četrtin mase Sonca živijo zelo dolgo, pravzaprav so še vedno tu, celo če so nastale, ko je bilo vesolje še mlado. O nedavnem odkritju posebne zvezde z majhno maso,  smo se pogovarjali s profesorjem  Paolom  Molarom z Astronomskega observatorija v Trstu.

Profesor Molaro, v nedavnem članku v reviji Nature ste opisali odkritje zvezde z majhno maso, ki mora biti zelo stara, saj ima 20 000-krat manjši delež prvin, težjih od helija, kot naše Sonce. Kaj to pomeni za naše razumevanje nastanka prvih zvezd v vesolju?

Vesolje je prve tri minute po velikem poku sestavljajo le nekaj prvin: helij in devterij, ki je vodikov izotop, ter sledovi litija. Vse druge prvine so nastale pozneje v zvezdah. Če naletimo na zvezde z majhno vsebnostjo kovin, vemo, da so zelo stare. To so zelo zanimive zvezde, saj naj bi bile prve zvezde nekaj posebnega. Bile so zelo velike, z maso enako masi milijona Sonc. Ker so bile tako velike, so imele kratko življenjsko dobo in so do danes že vse izginile. Njihove ostanke verjetno lahko najdemo samo še kot črne luknje. Naše odkritje zvezde z majhno vsebnostjo kovin v plinu pomeni, da je bila naša predstava o prvih zvezdah preveč poenostavljena. Iz plina s prvobitno sestavo so tako že nastajale zvezde z majhno maso. Ravno zaradi majhne mase imajo dolgo življenjsko dobo, ki je primerljiva s starostjo vesolja, zato jih lahko opazujemo še danes.

V naši galaksiji je veliko zvezd z majhno maso. Ali raziskava odpira možnosti, da bomo odkrili še druge zelo stare zvezde in izvedeli kaj več o kemiji zgodnjega vesolja?

Da. V naši galaksiji je več milijard zvezd. Toda zvezde, kakršno smo odkrili, so zelo redke. Preučiti smo morali skoraj 200 000 zvezd, da smo našli možno kandidatko za tako zvezdo. Ker vesolje ni povsod enako, smo potem odkrili še druge. Zlasti zdaj je laže, ko smo našli metodo za razločevanje teh zvezd od drugih. Te zvezde odpirajo novo okno za opazovanje vesolja, ko je bilo še zelo mlado. Nimamo namreč veliko možnosti za raziskovanje zgodnjega vesolja: kako so nastali prvi kemijski elementi, kakšne so bile zvezde, kako so potekali procesi tvorjenja jeder.

Profesor Molaro, meritve, ki ste jih opisali, zahtevajo izjemno natančno opremo. Sodelujete pri načrtovanju merilnikov, ki bodo lahko izmerili hitrost nekaj centimetrov na sekundo za telesa, oddaljena tisoče ali milijone svetlobnih let. Kje potrebujemo tako natančno opremo?

Sprememba osnovnih konstant bi pomenila spremembo strukture atomov. Ker je atomsko strukturo mogoče razbrati iz svetlobnega spektra, bi spremembo zaznali kot majhen premik sevalnih črt ali radialne hitrosti. Zato potrebujemo natančne spektrometre, s katerimi bi lahko merili zelo majhne spremembe radialne hitrosti. Težava je, da tako natančnih merilnikov še nimamo. Zdaj se ukvarjamo z novim spektrometrom, ki bo vgrajen v zelo velik teleskop v Čilu. Poimenovali smo ga espreso – kot kavo. V angleščini je to približna kratica za spektrometer za kamnite eksoplanete in stabilna spektroskopska opazovanja. Zelo zapleteno ime. Z njim bo mogoče zaznati zelo majhne radialne hitrosti. Uporabljali ga bomo tudi za iskanje novih planetov, podobnih Zemlji, ki krožijo okoli drugih zvezd. To bo najboljši spektrometer. Povezan bo s štirimi teleskopi, od katerih bo imel vsak premer osem metrov. Ko bo začel delovati, bo najboljši spektrometer na največjem teleskopu na svetu. Upam, da bo v uporabi okoli leta 2015.

 Govorila sva o nekaterih nedavnih odkritjih. Toda astronomija je starodavna znanost, ki je v sodobne čase stopila z iznajdbo teleskopa pred 400 leti. Nedavno ste objavili, da nekatere slike Jana Brueghela starejšega morda prikazujejo teleskop, ki je morda navdihnil Galileja. Ta je namreč teleskop prvi usmeril v nebo. Kaj se lahko naučimo iz teh novih ugotovitev?

To je bila zgodovinska študija, ki sem jo delal leta 2009, ko je bilo mednarodno leto astronomije in smo praznovali 400 let uporabe teleskopa za astronomska opazovanja, s čimer je začel Galilej. To je odprlo nova področja v astronomiji in znanosti. Kljub temu da je minilo 400 let, še vedno ne vemo, kdo je iznašel teleskop in kako se je prva leta razvijal. Poznamo Galileja, o drugih pa ne vemo veliko. Ko sem raziskoval zgodovino, sem naletel na prvo sliko teleskopa, ki jo je naslikal Jan Brueghel starejši. Slika je zdaj v Muzeju lepih umetnosti v Richmondu v Virginiji v ZDA. Na sliki je upodobljen Albert VII., kako gleda skozi teleskop, velik približno30 centimetrov. Med zgodovinskimi raziskavami smo našli nekaj dokumentov, ki so pričali o tem, da je Albert VII. teleskope dobival neposredno od izumitelja. Takih dokazov je pet ali šest. Teleskop na sliki Jana Brueghela starejšega ni le prvi upodobljeni teleskop, ampak ga je verjetno izdelal sam iznajditelj teleskopa. Kandidatov je več, vendar ne vemo, kateri je pravi.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Zgodnje zvezde - prof. Paolo Molaro

15.09.2011


Zvezde, katerih masa ne presega treh četrtin mase Sonca živijo zelo dolgo, pravzaprav so še vedno tu, celo če so nastale, ko je bilo vesolje še mlado. O nedavnem odkritju posebne zvezde z majhno maso,  smo se pogovarjali s profesorjem  Paolom  Molarom z Astronomskega observatorija v Trstu.

Profesor Molaro, v nedavnem članku v reviji Nature ste opisali odkritje zvezde z majhno maso, ki mora biti zelo stara, saj ima 20 000-krat manjši delež prvin, težjih od helija, kot naše Sonce. Kaj to pomeni za naše razumevanje nastanka prvih zvezd v vesolju?

Vesolje je prve tri minute po velikem poku sestavljajo le nekaj prvin: helij in devterij, ki je vodikov izotop, ter sledovi litija. Vse druge prvine so nastale pozneje v zvezdah. Če naletimo na zvezde z majhno vsebnostjo kovin, vemo, da so zelo stare. To so zelo zanimive zvezde, saj naj bi bile prve zvezde nekaj posebnega. Bile so zelo velike, z maso enako masi milijona Sonc. Ker so bile tako velike, so imele kratko življenjsko dobo in so do danes že vse izginile. Njihove ostanke verjetno lahko najdemo samo še kot črne luknje. Naše odkritje zvezde z majhno vsebnostjo kovin v plinu pomeni, da je bila naša predstava o prvih zvezdah preveč poenostavljena. Iz plina s prvobitno sestavo so tako že nastajale zvezde z majhno maso. Ravno zaradi majhne mase imajo dolgo življenjsko dobo, ki je primerljiva s starostjo vesolja, zato jih lahko opazujemo še danes.

V naši galaksiji je veliko zvezd z majhno maso. Ali raziskava odpira možnosti, da bomo odkrili še druge zelo stare zvezde in izvedeli kaj več o kemiji zgodnjega vesolja?

Da. V naši galaksiji je več milijard zvezd. Toda zvezde, kakršno smo odkrili, so zelo redke. Preučiti smo morali skoraj 200 000 zvezd, da smo našli možno kandidatko za tako zvezdo. Ker vesolje ni povsod enako, smo potem odkrili še druge. Zlasti zdaj je laže, ko smo našli metodo za razločevanje teh zvezd od drugih. Te zvezde odpirajo novo okno za opazovanje vesolja, ko je bilo še zelo mlado. Nimamo namreč veliko možnosti za raziskovanje zgodnjega vesolja: kako so nastali prvi kemijski elementi, kakšne so bile zvezde, kako so potekali procesi tvorjenja jeder.

Profesor Molaro, meritve, ki ste jih opisali, zahtevajo izjemno natančno opremo. Sodelujete pri načrtovanju merilnikov, ki bodo lahko izmerili hitrost nekaj centimetrov na sekundo za telesa, oddaljena tisoče ali milijone svetlobnih let. Kje potrebujemo tako natančno opremo?

Sprememba osnovnih konstant bi pomenila spremembo strukture atomov. Ker je atomsko strukturo mogoče razbrati iz svetlobnega spektra, bi spremembo zaznali kot majhen premik sevalnih črt ali radialne hitrosti. Zato potrebujemo natančne spektrometre, s katerimi bi lahko merili zelo majhne spremembe radialne hitrosti. Težava je, da tako natančnih merilnikov še nimamo. Zdaj se ukvarjamo z novim spektrometrom, ki bo vgrajen v zelo velik teleskop v Čilu. Poimenovali smo ga espreso – kot kavo. V angleščini je to približna kratica za spektrometer za kamnite eksoplanete in stabilna spektroskopska opazovanja. Zelo zapleteno ime. Z njim bo mogoče zaznati zelo majhne radialne hitrosti. Uporabljali ga bomo tudi za iskanje novih planetov, podobnih Zemlji, ki krožijo okoli drugih zvezd. To bo najboljši spektrometer. Povezan bo s štirimi teleskopi, od katerih bo imel vsak premer osem metrov. Ko bo začel delovati, bo najboljši spektrometer na največjem teleskopu na svetu. Upam, da bo v uporabi okoli leta 2015.

 Govorila sva o nekaterih nedavnih odkritjih. Toda astronomija je starodavna znanost, ki je v sodobne čase stopila z iznajdbo teleskopa pred 400 leti. Nedavno ste objavili, da nekatere slike Jana Brueghela starejšega morda prikazujejo teleskop, ki je morda navdihnil Galileja. Ta je namreč teleskop prvi usmeril v nebo. Kaj se lahko naučimo iz teh novih ugotovitev?

To je bila zgodovinska študija, ki sem jo delal leta 2009, ko je bilo mednarodno leto astronomije in smo praznovali 400 let uporabe teleskopa za astronomska opazovanja, s čimer je začel Galilej. To je odprlo nova področja v astronomiji in znanosti. Kljub temu da je minilo 400 let, še vedno ne vemo, kdo je iznašel teleskop in kako se je prva leta razvijal. Poznamo Galileja, o drugih pa ne vemo veliko. Ko sem raziskoval zgodovino, sem naletel na prvo sliko teleskopa, ki jo je naslikal Jan Brueghel starejši. Slika je zdaj v Muzeju lepih umetnosti v Richmondu v Virginiji v ZDA. Na sliki je upodobljen Albert VII., kako gleda skozi teleskop, velik približno30 centimetrov. Med zgodovinskimi raziskavami smo našli nekaj dokumentov, ki so pričali o tem, da je Albert VII. teleskope dobival neposredno od izumitelja. Takih dokazov je pet ali šest. Teleskop na sliki Jana Brueghela starejšega ni le prvi upodobljeni teleskop, ampak ga je verjetno izdelal sam iznajditelj teleskopa. Kandidatov je več, vendar ne vemo, kateri je pravi.


29.09.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


22.09.2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


15.09.2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


08.09.2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov