Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Koliko vrst je na našem planetu. Prof. dr. Robert May

22.09.2011


Naš domači planet se ponaša s prav baročno pestrostjo živalskih, rastlinskih in mikrobnih vrst. Na kopnem in v morju veselo brbota nepregledna množica najrazličnejših oblik življenja, od mikroskopskih bakterij do orjaških sekvoj in velikanskega sinjega kita. Vsaka vrsta je enkratna in svet zase, rezultat milijonov let počasnega evolucijskega ustvarjanja. A koliko je v resnici vrst? Na to skuša odgovoriti sogovornik v Frekvenci X: nekdanji predsednik britanske Kraljeve družbe oziroma akademije znanosti, profesor doktor Robert May.

Koliko vrst je po vašem mnenju na našem planetu?  

Neverjetno je, da na to nimamo odgovora. Poimenovali smo jih približno milijon in pol, vendar so bile nekatere – neodvisno – odkrite dvakrat. Zato bo potrebno še nekaj urejanja. Verodostojne ocene se gibljejo med nekaj in 100 milijoni vrst, sam pa najbolj verjamem mnenju, da je število nekje med tremi in desetimi milijoni.

Ali je sploh verjetno, da bodo znanstveniki odkrili in prešteli vse vrste, ki obstajajo?

Morda res nikoli ne bomo postavili zadnje pike na i, a ker smo rešili nekatere probleme, s katerimi se srečujemo – na primer spreminjanja ozračja in rasti prebivalstva – menim, da bi z napredkom znanosti, boljšo molekularno genetsko metodo za prepoznavanje vrst in urejanje taksonomije, sčasoma lahko identificirali vse evkariote, se pravi živali in rastline. Po moji oceni pa bomo za to potrebovali vsaj stoletje. Dela torej ne bomo končali v naslednjih nekaj letih.

Ali je vprašanje števila vrst samo akademske narave – gre samo za našo radovednost ali pa je pomembno tudi iz kakšnega drugega vidika?

Po mojem je zelo pomembno tudi iz drugih vidikov. Eden mojih predhodnikov, slavni fizik, ki je bil predsednik Kraljeve družbe oziroma naše akademije znanosti, je pred sto leti rekel, da gre pri tem le za zbiranje znamk. V resnici pa spoznavamo, da nas naravni ekološki sistemi oskrbujejo z vsemi vrstami storitev – čisto vodo, opraševanjem rastlin – s stvarmi, ki niso vključene v konvencionalno ekonomsko vrednotenje oziroma bruto družbeni proizvod, so pa ključne za naše dobro počutje. Ne gre estetske užitke, ampak  konkretne, oprijemljive koristi, ki so približno enako velike kot konvencionalni BDP. Ker povzročamo izumrtje vrst in motimo ekosisteme, jih moramo bolje razumeti. To pa pomeni, da moramo najprej sploh vedeti, kaj vse jih sestavlja.

Kaj menite, je trenutno število vrst glede na evolucijsko zgodovino veliko ali majhno? Je bilo recimo pred nekaj milijoni let na Zemlji veliko več različnih vrst?  

Naše poznavanje preteklosti je manj natančno, ker se zanašamo na pomanjkljive fosilne dokaze, saj je mehkejša tkiva težko najti. Dokazi iz zadnje pol milijarde let pa nakazujejo, da je število vrst – in s tem njihova raznovrstnost – postopoma raslo. Imeli smo pet velikih množičnih izumrtij, med njimi tudi tisto, ki stari živalski vek ločuje od srednjega. Takrat je morda izumrlo 90 % vseh vrst . A po prav vsakem množičnem izumrtju je v nekaj milijonih let število vrst znova naraslo in doseglo še večjo stopnjo raznovrstnosti.  Zato je na Zemlji zdaj najbrž več vrst kot kdaj prej. In tudi če se približuje val šestega množičnega izumrtja in bo znaten delež vrst res izumrl, se bo število vrst v petih, šestih milijonih let vrnilo na podobno raven. Če seveda planetu ne bomo prizadeli večje škode.

Dandanes je aktualno predvsem izumiranje vrst, kaj pa druga plat zgodbe kako hitro in v kakšnem številu nastajajo nove?

Najdbe fosilov kažejo, da so vrste vedno izumirale in da so se vedno pojavljale nove, in to s podobnim tempom. Število novih vrst nekoliko presega izumiranje starih. Pri petih množičnih izumrtjih je nenavadna le hitrost tega procesa. Vrste so izumirale bistveno hitreje kot se pojavljale nove. Valovi izumrtij so – vsaj nekateri – prišli zelo hitro, v sto ali tisoč letih, medtem ko je trajalo veliko dlje, da so nove vrste zapolnile nastalo praznino – najverjetneje pet milijonov let. Prepričan sem, da ta hip nastajajo nove vrste, a veliko počasneje, kot uničujemo obstoječe. Po drugi strani pa fosili kažejo, da se nove in izumrle vrste izmenjujejo s približno istim tempom, oziroma, da se nove vrste pojavljajo nekoliko hitreje. 



Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Koliko vrst je na našem planetu. Prof. dr. Robert May

22.09.2011


Naš domači planet se ponaša s prav baročno pestrostjo živalskih, rastlinskih in mikrobnih vrst. Na kopnem in v morju veselo brbota nepregledna množica najrazličnejših oblik življenja, od mikroskopskih bakterij do orjaških sekvoj in velikanskega sinjega kita. Vsaka vrsta je enkratna in svet zase, rezultat milijonov let počasnega evolucijskega ustvarjanja. A koliko je v resnici vrst? Na to skuša odgovoriti sogovornik v Frekvenci X: nekdanji predsednik britanske Kraljeve družbe oziroma akademije znanosti, profesor doktor Robert May.

Koliko vrst je po vašem mnenju na našem planetu?  

Neverjetno je, da na to nimamo odgovora. Poimenovali smo jih približno milijon in pol, vendar so bile nekatere – neodvisno – odkrite dvakrat. Zato bo potrebno še nekaj urejanja. Verodostojne ocene se gibljejo med nekaj in 100 milijoni vrst, sam pa najbolj verjamem mnenju, da je število nekje med tremi in desetimi milijoni.

Ali je sploh verjetno, da bodo znanstveniki odkrili in prešteli vse vrste, ki obstajajo?

Morda res nikoli ne bomo postavili zadnje pike na i, a ker smo rešili nekatere probleme, s katerimi se srečujemo – na primer spreminjanja ozračja in rasti prebivalstva – menim, da bi z napredkom znanosti, boljšo molekularno genetsko metodo za prepoznavanje vrst in urejanje taksonomije, sčasoma lahko identificirali vse evkariote, se pravi živali in rastline. Po moji oceni pa bomo za to potrebovali vsaj stoletje. Dela torej ne bomo končali v naslednjih nekaj letih.

Ali je vprašanje števila vrst samo akademske narave – gre samo za našo radovednost ali pa je pomembno tudi iz kakšnega drugega vidika?

Po mojem je zelo pomembno tudi iz drugih vidikov. Eden mojih predhodnikov, slavni fizik, ki je bil predsednik Kraljeve družbe oziroma naše akademije znanosti, je pred sto leti rekel, da gre pri tem le za zbiranje znamk. V resnici pa spoznavamo, da nas naravni ekološki sistemi oskrbujejo z vsemi vrstami storitev – čisto vodo, opraševanjem rastlin – s stvarmi, ki niso vključene v konvencionalno ekonomsko vrednotenje oziroma bruto družbeni proizvod, so pa ključne za naše dobro počutje. Ne gre estetske užitke, ampak  konkretne, oprijemljive koristi, ki so približno enako velike kot konvencionalni BDP. Ker povzročamo izumrtje vrst in motimo ekosisteme, jih moramo bolje razumeti. To pa pomeni, da moramo najprej sploh vedeti, kaj vse jih sestavlja.

Kaj menite, je trenutno število vrst glede na evolucijsko zgodovino veliko ali majhno? Je bilo recimo pred nekaj milijoni let na Zemlji veliko več različnih vrst?  

Naše poznavanje preteklosti je manj natančno, ker se zanašamo na pomanjkljive fosilne dokaze, saj je mehkejša tkiva težko najti. Dokazi iz zadnje pol milijarde let pa nakazujejo, da je število vrst – in s tem njihova raznovrstnost – postopoma raslo. Imeli smo pet velikih množičnih izumrtij, med njimi tudi tisto, ki stari živalski vek ločuje od srednjega. Takrat je morda izumrlo 90 % vseh vrst . A po prav vsakem množičnem izumrtju je v nekaj milijonih let število vrst znova naraslo in doseglo še večjo stopnjo raznovrstnosti.  Zato je na Zemlji zdaj najbrž več vrst kot kdaj prej. In tudi če se približuje val šestega množičnega izumrtja in bo znaten delež vrst res izumrl, se bo število vrst v petih, šestih milijonih let vrnilo na podobno raven. Če seveda planetu ne bomo prizadeli večje škode.

Dandanes je aktualno predvsem izumiranje vrst, kaj pa druga plat zgodbe kako hitro in v kakšnem številu nastajajo nove?

Najdbe fosilov kažejo, da so vrste vedno izumirale in da so se vedno pojavljale nove, in to s podobnim tempom. Število novih vrst nekoliko presega izumiranje starih. Pri petih množičnih izumrtjih je nenavadna le hitrost tega procesa. Vrste so izumirale bistveno hitreje kot se pojavljale nove. Valovi izumrtij so – vsaj nekateri – prišli zelo hitro, v sto ali tisoč letih, medtem ko je trajalo veliko dlje, da so nove vrste zapolnile nastalo praznino – najverjetneje pet milijonov let. Prepričan sem, da ta hip nastajajo nove vrste, a veliko počasneje, kot uničujemo obstoječe. Po drugi strani pa fosili kažejo, da se nove in izumrle vrste izmenjujejo s približno istim tempom, oziroma, da se nove vrste pojavljajo nekoliko hitreje. 



24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.


17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.


03.12.2020

Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok

Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.


26.11.2020

Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.


19.11.2020

Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv

Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.


12.11.2020

Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj!

V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.


05.11.2020

Čudežni svet znanstvene nomenklature

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.


29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.


22.10.2020

Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem

Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani


15.10.2020

Le eden na 10 000 ljudi ima absolutni posluh

V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.


08.10.2020

Detektivka hepatitisa C, misterij črnih lukenj in genetske škarje

Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.


01.10.2020

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.


24.09.2020

Zora Janžekovič – kirurginja svetovne slave, ki je v Sloveniji skoraj neznana

Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.


17.09.2020

Konec vesolja

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.


10.09.2020

Strokovnjake skrbi dolgotrajno okrevanje po okužbi s koronavirusom

Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.


03.09.2020

Novodobna satelitska soseska

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.


24.06.2020

Slovenska znanost med vožnjo vzvratno in potjo proti boljšemu

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc


18.06.2020

Internet za vse

Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam


11.06.2020

Svetloba je tako osvajalno orodje kresničk, kot tudi opozorilni znak

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.


04.06.2020

Mesta prihodnosti: Po epidemiji

Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem. Avtorja: Jan Grilc in dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP)


Stran 10 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov