Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američani Saul Perlmutter, Adam Riess in zdaj v Avstraliji zaposleni Brian Schmidt so pred nekaj dnevi dobili letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko “za odkritje pospešenega širjenja vesolja z opazovanjem oddaljenih supernov”.
Da se vesolje širi, je že kmalu po prvi svetovni vojni z opazovanjem oddaljevanja galaksij na observatoriju Mt. Wilson v Kaliforniji odkril Edwin Hubble. Odkritje letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko je bila presenetljiva ugotovitev, ki je v marsičem spremenila pogled na razvoj vesolja.
Dokončno so namreč pojasnili, da se vesolje v svojem širjenju nikoli ne bo ustavilo in spet začelo krčiti samo vase, oziroma, da bi velikemu poku lahko sledil veliki stisk.
Pospešeno širjenje vesolja lahko razumemo kot dokaz za obstoj tako imenovane kozmološke konstante, ki jo je uvedel Albert Einstein, ponovno pa so jo obudili letošnji nobelovci. Interpretirali so jo kot temno energijo, ki deluje kot nekakšna antigravitacija in pospešuje širjenje vesolja. Ne vemo, kaj je to, ampak če so opazovanja taka, kot so, in to je seveda zdaj potrjeno, potem mora ta zadeva obstajat in na neki način smo mi vedno bolj nepomemben del vesolja, pravi prof.dr. Tomaž Zwitter.
Običajna snov morda obsega komaj 4 % vsega, nekako 20 % je še temne snovi, vse preostalo pa je ta temna energija – se pravi, pred 13 leti so letošnji nobelovci pravzaprav odkrili obstoj nečesa, kar je v vesolju dominantno, glavna komponenta . Si predstavljate, koliko napora je bilo posvečenega temu, da bi to komponento bolje razumeli, in koliko ga še bo?
Nagradno vprašanje najdete na strani Frekvenca X.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Američani Saul Perlmutter, Adam Riess in zdaj v Avstraliji zaposleni Brian Schmidt so pred nekaj dnevi dobili letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko “za odkritje pospešenega širjenja vesolja z opazovanjem oddaljenih supernov”.
Da se vesolje širi, je že kmalu po prvi svetovni vojni z opazovanjem oddaljevanja galaksij na observatoriju Mt. Wilson v Kaliforniji odkril Edwin Hubble. Odkritje letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko je bila presenetljiva ugotovitev, ki je v marsičem spremenila pogled na razvoj vesolja.
Dokončno so namreč pojasnili, da se vesolje v svojem širjenju nikoli ne bo ustavilo in spet začelo krčiti samo vase, oziroma, da bi velikemu poku lahko sledil veliki stisk.
Pospešeno širjenje vesolja lahko razumemo kot dokaz za obstoj tako imenovane kozmološke konstante, ki jo je uvedel Albert Einstein, ponovno pa so jo obudili letošnji nobelovci. Interpretirali so jo kot temno energijo, ki deluje kot nekakšna antigravitacija in pospešuje širjenje vesolja. Ne vemo, kaj je to, ampak če so opazovanja taka, kot so, in to je seveda zdaj potrjeno, potem mora ta zadeva obstajat in na neki način smo mi vedno bolj nepomemben del vesolja, pravi prof.dr. Tomaž Zwitter.
Običajna snov morda obsega komaj 4 % vsega, nekako 20 % je še temne snovi, vse preostalo pa je ta temna energija – se pravi, pred 13 leti so letošnji nobelovci pravzaprav odkrili obstoj nečesa, kar je v vesolju dominantno, glavna komponenta . Si predstavljate, koliko napora je bilo posvečenega temu, da bi to komponento bolje razumeli, in koliko ga še bo?
Nagradno vprašanje najdete na strani Frekvenca X.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Neveljaven email naslov