Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že slišali za epigenetske spremembe? Da imajo lahko različni škodljivi vplivi iz okolja, ki jih matere ali očetje posredujejo svojim potomcem, kot so debelost, kajenje, stresne situacije in številni drugi, škodljiv vpliv ne samo na naše zdravje, ampak tudi na zdravje naših še nerojenih potomcev.
Takšno epigenetsko dedovanje – se pravi kemijski prenos biološke informacije na naslednje generacije, pri čemer se ne zgodi sprememba v zapisu DNK – preučuje epigenetika. Gre za odkritja, ki ustaljeno predstavo o dedovanju postavijo v povsem novo luč. Osvetliti nam jih je pomagal prof. dr. Gregor Majdič.
Kaj sploh je epigenetika?
Večina od nas se verjetno spomni iz šole, da je nosilec dednosti deoksiribonukleinska kislina ali na kratko DNK. Veliko se nas verjetno tudi spomni, da so nas učili, da se DNK običajno ne more spreminjati. Gene dobim od svojih staršev in enake prenesemo naprej svojim potomcem, razen seveda v primeru mutacij, sprememb v zaporedju DNK, ki lahko spremenijo naš genetski zapis in nastanejo naključno.
A mutacije, vsaj takšne, ki bi jih lahko opazili kot nepravilnost v razvoju ali delovanja našega telesa, so redke in z njimi se naše telo ne more prilagoditi okolju, saj – kot smo rekli – nastajajo povsem naključno. Vseeno pa vemo, da na primer enojajčni dvojčki, kljub temu, da imajo povsem enako DNK, ker so nastali iz enega oplojenega jajčeca, niso povsem enaki. Večino razlik sicer lahko pripišemo okolju, a nekatere so tudi takšne, da morajo izhajati iz delovanja genov. To vprašanje je dolgo časa vznemirjalo znanstvenike, v zadnjih letih pa smo našli odgovor na to vprašanje. Odgovor leži v tuji, morda čudni besedi epigenetika.
Določeni vplivi iz okolja se lahko prenesejo na potomce
Epigenetika preučuje, kako okolje vpliva na delovanje in aktivnost genov v celicah (človeških, živalskih ali rastlinskih) in predvsem, kako se ti vplivi okolja lahko prenesejo na naše potomce? Zadnji stavek bi se sicer pred dvajsetimi leti marsikomu zdel neumen, saj smo takrat trdno verjeli v nespremenljivost DNK. Raziskave v zadnjih letih pa so pokazale, da le ni čisto tako in da se lahko določeni vplivi okolja prenesejo tudi na potomce.
V našem razumevanju dedovanja to pomeni revolucijo, saj je vse od Darwina naprej veljalo, da se živa bitja spreminjamo, zaradi povsem naključnih mutacij, ne pa zaradi tega, ker bi se naši geni prilagajali okolju. Epigenetika pa je prav to – prilagajanje aktivnosti genov okolju in to tako, da se lahko takšna sporočila prenašajo tudi na potomce. A kako se lahko to dogaja, če je, kot smo rekli, zaporedje DNK nespremenljivo?
Vpliv okolja na DNK
Ne spreminja se zaporedje DNK, se pravi črke, ki nosijo kodo o tem, kako deluje in kako je videti naše telo, temveč se spreminja aktivnost posameznih genov. Za to obstaja več načinov. A za zdaj je videti, da je najpomembnejše lepljenje majhnih molekul, t. i. metilnih skupin na molekulo DNK. Vplivi iz okolja lahko povzročijo, da se na območje DNK, ki ureja aktivnost nekega gena, prilepi več metilnih skupin, zaradi česar bo takšen gen manj aktiven. Lahko pa se zgodi tudi nasprotno, da se zaradi vpliva okolja z območja DNK, ki ureja aktivnost točno določenega gena, metilne skupine odstranijo, zaradi česar bo tak gen bolj aktiven.
Takšne spremembe se dogajajo v naših celicah ves čas, od časa, ko smo še čisto majhen zarodek v trebuhu matere, pa do pozne starosti. Do neke mere je na tak način urejeno to, da si celice zapomnijo, katere celice so del katerega organa in kaj je njihova naloga v organizmu. Poleg tega pa narava uporablja ta mehanizem, da si naše telo lahko zapomni nekatere stvari iz našega okolja in – če presodi, da je to potrebno – lahko ta sporočila iz svojega okolja prenesemo tudi na svoje potomce.
Celotnega pomena epigenetike kot tudi mehanizmov, ki vplivajo na epigenetsko urejanje delovanje genov, še ne poznamo, kar glede na to, da sam proces poznamo šele nekaj let, ni presenetljivo. Vseeno pa so raziskave v zadnjih letih pokazale velik pomen epigenetskega urejanja aktivnosti genov tudi pri ljudeh.
Gost oddaje je prof. dr. Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru, znanstvenik na področju molekularne endokrinologije in nevroendokrinologije.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ste že slišali za epigenetske spremembe? Da imajo lahko različni škodljivi vplivi iz okolja, ki jih matere ali očetje posredujejo svojim potomcem, kot so debelost, kajenje, stresne situacije in številni drugi, škodljiv vpliv ne samo na naše zdravje, ampak tudi na zdravje naših še nerojenih potomcev.
Takšno epigenetsko dedovanje – se pravi kemijski prenos biološke informacije na naslednje generacije, pri čemer se ne zgodi sprememba v zapisu DNK – preučuje epigenetika. Gre za odkritja, ki ustaljeno predstavo o dedovanju postavijo v povsem novo luč. Osvetliti nam jih je pomagal prof. dr. Gregor Majdič.
Kaj sploh je epigenetika?
Večina od nas se verjetno spomni iz šole, da je nosilec dednosti deoksiribonukleinska kislina ali na kratko DNK. Veliko se nas verjetno tudi spomni, da so nas učili, da se DNK običajno ne more spreminjati. Gene dobim od svojih staršev in enake prenesemo naprej svojim potomcem, razen seveda v primeru mutacij, sprememb v zaporedju DNK, ki lahko spremenijo naš genetski zapis in nastanejo naključno.
A mutacije, vsaj takšne, ki bi jih lahko opazili kot nepravilnost v razvoju ali delovanja našega telesa, so redke in z njimi se naše telo ne more prilagoditi okolju, saj – kot smo rekli – nastajajo povsem naključno. Vseeno pa vemo, da na primer enojajčni dvojčki, kljub temu, da imajo povsem enako DNK, ker so nastali iz enega oplojenega jajčeca, niso povsem enaki. Večino razlik sicer lahko pripišemo okolju, a nekatere so tudi takšne, da morajo izhajati iz delovanja genov. To vprašanje je dolgo časa vznemirjalo znanstvenike, v zadnjih letih pa smo našli odgovor na to vprašanje. Odgovor leži v tuji, morda čudni besedi epigenetika.
Določeni vplivi iz okolja se lahko prenesejo na potomce
Epigenetika preučuje, kako okolje vpliva na delovanje in aktivnost genov v celicah (človeških, živalskih ali rastlinskih) in predvsem, kako se ti vplivi okolja lahko prenesejo na naše potomce? Zadnji stavek bi se sicer pred dvajsetimi leti marsikomu zdel neumen, saj smo takrat trdno verjeli v nespremenljivost DNK. Raziskave v zadnjih letih pa so pokazale, da le ni čisto tako in da se lahko določeni vplivi okolja prenesejo tudi na potomce.
V našem razumevanju dedovanja to pomeni revolucijo, saj je vse od Darwina naprej veljalo, da se živa bitja spreminjamo, zaradi povsem naključnih mutacij, ne pa zaradi tega, ker bi se naši geni prilagajali okolju. Epigenetika pa je prav to – prilagajanje aktivnosti genov okolju in to tako, da se lahko takšna sporočila prenašajo tudi na potomce. A kako se lahko to dogaja, če je, kot smo rekli, zaporedje DNK nespremenljivo?
Vpliv okolja na DNK
Ne spreminja se zaporedje DNK, se pravi črke, ki nosijo kodo o tem, kako deluje in kako je videti naše telo, temveč se spreminja aktivnost posameznih genov. Za to obstaja več načinov. A za zdaj je videti, da je najpomembnejše lepljenje majhnih molekul, t. i. metilnih skupin na molekulo DNK. Vplivi iz okolja lahko povzročijo, da se na območje DNK, ki ureja aktivnost nekega gena, prilepi več metilnih skupin, zaradi česar bo takšen gen manj aktiven. Lahko pa se zgodi tudi nasprotno, da se zaradi vpliva okolja z območja DNK, ki ureja aktivnost točno določenega gena, metilne skupine odstranijo, zaradi česar bo tak gen bolj aktiven.
Takšne spremembe se dogajajo v naših celicah ves čas, od časa, ko smo še čisto majhen zarodek v trebuhu matere, pa do pozne starosti. Do neke mere je na tak način urejeno to, da si celice zapomnijo, katere celice so del katerega organa in kaj je njihova naloga v organizmu. Poleg tega pa narava uporablja ta mehanizem, da si naše telo lahko zapomni nekatere stvari iz našega okolja in – če presodi, da je to potrebno – lahko ta sporočila iz svojega okolja prenesemo tudi na svoje potomce.
Celotnega pomena epigenetike kot tudi mehanizmov, ki vplivajo na epigenetsko urejanje delovanje genov, še ne poznamo, kar glede na to, da sam proces poznamo šele nekaj let, ni presenetljivo. Vseeno pa so raziskave v zadnjih letih pokazale velik pomen epigenetskega urejanja aktivnosti genov tudi pri ljudeh.
Gost oddaje je prof. dr. Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru, znanstvenik na področju molekularne endokrinologije in nevroendokrinologije.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov