Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje smo si vedno želeli biti boljši, kot smo – lepši, pametnejši, močnejši, bolj nadarjeni in tako naprej. In tako z nenehnim razvojem znanosti, tehnologije in medicine izumljamo tudi vedno nove načine, kako polepšati in izboljšati po svojih merilih sodeč svoja nepopolna telesa.
Fitnesi, plastična kirurgija, tablete, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti, prehranski dodatki in številne druge sodobne čarovnije nam bolj kot kdaj koli prej omogočajo postati na zunaj boljši in lepši. A nekateri menijo, da vse to ni nič v primerjavi s tem, kar bi lahko omogočilo korekturno poseganje v našo dedno zasnovo.
Genski zapis najmočneje določa naše telesne lastnosti, kot so višina, barva oči, oblika telesa, moč mišic in tako rekoč vse druge značilnosti našega fizičnega ustroja. Genski načrt v naših celicah obenem vpliva tudi na številne plati našega uma, psihičnih lastnosti in talentov, kot je tudi posluh.
Tako si ni težko predstavljati, da bi lahko s poseganjem v našo gensko zasnovo skorajda ustvarjali ljudi po receptu. Za zdaj je to še znanstvena fantastika, predvsem ker je v večini držav prepovedano poseganje v genski načrt otrok pred njihovim rojstvom, prav tako pa znanstveniki še vedno ne vedo natančno, katera mesta v našem genskem zapisu določajo vse naše lastnosti, čeprav se iz leta v leto to znanje skokovito širi.
Z eno od tehnologij pa se je deloma mogoče izogniti etičnim pomislekom, saj ne posega v gensko zasnovo, ampak omogoča izbor zarodkov glede na to, kakšen genski zapis imajo. To je predimplantacijska genska diagnostika s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.
Na ta način lahko zdravniki izberejo oziroma zavržejo zarodke, ki imajo hude genske okvare, ki povzročajo bolezni, kot so mentalna zaostalost ali cistična fibroza. A z današnjim znanjem o človeški genetiki bi lahko izbirali tudi lastnosti, ki ne vplivajo na zdravje.
Leta 2009 je tako klinika za zdravljenje neplodnosti Fertility Institute v Los Angelesu bodočim staršem začela ponujati storitev, ki omogoča s pomočjo predimplantacijske genske diagnostike izbrati zarodke, ki bi imeli zaželeno barvo oči in las – recimo modre oči in svetle lase.
Pod hudimi kritikami strokovnjakov je ameriška klinika to storitev kmalu umaknila, vendar ostaja dejstvo, da bi bilo danes že mogoče izbirati zarodke glede na barvo oči in druge telesne lastnosti.
S predimplantacijsko gensko diagnostiko ni mogoče otroku dati nekaj, česar ni v genski zasnovi staršev, genski inženiring pa omogoča neposredno spreminjanje genov. Iz raziskav na živalih so tako znane številne modifikacije genov, ki omogočajo močno izboljšanje določenih lastnosti.
Raziskovalci iz Harvardske medicinske šole (Harvard Medical School) so leta 1999 z genskim inženiringom denimo ustvarili »schwarzenegerske miške«, ki so imele večjo mišično maso, genetiki iz ameriškega Salkovega inštituta pa leta 2004 še maratonske miške, ki so bile telesno veliko bolj vzdržljive.
Če so lahko to lahko naredili pri miškah, bi zelo verjetno lahko enako pri ljudeh. Podobno so znanstveniki v poznih 90-ih pri miškah odkrili gen, ki je povezan s spominom, in ustvarili miške s spremenjenim genom, ki so imele izboljšan spomin in sposobnost za učenje. Čeprav znanstveniki genski inženiring že desetletja uspešno uporabljajo na živalih, pa zaradi etičnih ovir praktično še niso preizkušali na ljudeh.
Da bi bilo to tehnologijo mogoče uporabiti tudi na človeških zarodkih, so leta 2007 pokazali raziskovalci iz newyorške Cornellove univerze, ki so ustvarili prvi gensko spremenjen človeški zarodek, ki je vseboval gen meduze. Za konec pa lahko omenimo še to, da so na svetu že ljudje, za katere bi lahko rekli, da so gensko spremenjeni. Leta 2001 so raziskovalci iz ameriškega Inštituta za reproduktivno medicino in znanost St. Barnabas namreč sporočili, da so uspešno omogočili rojstvo otrok, ki so imeli spremenjeno naravno gensko zasnovo.
V jajčeca žensk, ki so imele težave s plodnostjo, so namreč vstavili del vsebine jajčec zdravih žensk, v katerem je bil tudi majhen delec genskega načrta. Na ta način spočeti otroci imajo sedaj v sebi majhen delček genskega zapisa, ki ne izvira od njihove biološke mame, ampak od neke druge ženske. Lahko bi celo rekli, da imajo dve genski materi. Dejstvo je, da ni več pravo vprašanje, ali bi lahko izboljšali gensko zasnovo ljudi, ampak, ali si to upamo in lahko dovolimo?
Kako bi se v tem primeru spremenil naš svet, lahko samo ugibamo.
Prisluhnite tudi intervjuju. Gost oddaje je prof. dr. Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ljudje smo si vedno želeli biti boljši, kot smo – lepši, pametnejši, močnejši, bolj nadarjeni in tako naprej. In tako z nenehnim razvojem znanosti, tehnologije in medicine izumljamo tudi vedno nove načine, kako polepšati in izboljšati po svojih merilih sodeč svoja nepopolna telesa.
Fitnesi, plastična kirurgija, tablete, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti, prehranski dodatki in številne druge sodobne čarovnije nam bolj kot kdaj koli prej omogočajo postati na zunaj boljši in lepši. A nekateri menijo, da vse to ni nič v primerjavi s tem, kar bi lahko omogočilo korekturno poseganje v našo dedno zasnovo.
Genski zapis najmočneje določa naše telesne lastnosti, kot so višina, barva oči, oblika telesa, moč mišic in tako rekoč vse druge značilnosti našega fizičnega ustroja. Genski načrt v naših celicah obenem vpliva tudi na številne plati našega uma, psihičnih lastnosti in talentov, kot je tudi posluh.
Tako si ni težko predstavljati, da bi lahko s poseganjem v našo gensko zasnovo skorajda ustvarjali ljudi po receptu. Za zdaj je to še znanstvena fantastika, predvsem ker je v večini držav prepovedano poseganje v genski načrt otrok pred njihovim rojstvom, prav tako pa znanstveniki še vedno ne vedo natančno, katera mesta v našem genskem zapisu določajo vse naše lastnosti, čeprav se iz leta v leto to znanje skokovito širi.
Z eno od tehnologij pa se je deloma mogoče izogniti etičnim pomislekom, saj ne posega v gensko zasnovo, ampak omogoča izbor zarodkov glede na to, kakšen genski zapis imajo. To je predimplantacijska genska diagnostika s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.
Na ta način lahko zdravniki izberejo oziroma zavržejo zarodke, ki imajo hude genske okvare, ki povzročajo bolezni, kot so mentalna zaostalost ali cistična fibroza. A z današnjim znanjem o človeški genetiki bi lahko izbirali tudi lastnosti, ki ne vplivajo na zdravje.
Leta 2009 je tako klinika za zdravljenje neplodnosti Fertility Institute v Los Angelesu bodočim staršem začela ponujati storitev, ki omogoča s pomočjo predimplantacijske genske diagnostike izbrati zarodke, ki bi imeli zaželeno barvo oči in las – recimo modre oči in svetle lase.
Pod hudimi kritikami strokovnjakov je ameriška klinika to storitev kmalu umaknila, vendar ostaja dejstvo, da bi bilo danes že mogoče izbirati zarodke glede na barvo oči in druge telesne lastnosti.
S predimplantacijsko gensko diagnostiko ni mogoče otroku dati nekaj, česar ni v genski zasnovi staršev, genski inženiring pa omogoča neposredno spreminjanje genov. Iz raziskav na živalih so tako znane številne modifikacije genov, ki omogočajo močno izboljšanje določenih lastnosti.
Raziskovalci iz Harvardske medicinske šole (Harvard Medical School) so leta 1999 z genskim inženiringom denimo ustvarili »schwarzenegerske miške«, ki so imele večjo mišično maso, genetiki iz ameriškega Salkovega inštituta pa leta 2004 še maratonske miške, ki so bile telesno veliko bolj vzdržljive.
Če so lahko to lahko naredili pri miškah, bi zelo verjetno lahko enako pri ljudeh. Podobno so znanstveniki v poznih 90-ih pri miškah odkrili gen, ki je povezan s spominom, in ustvarili miške s spremenjenim genom, ki so imele izboljšan spomin in sposobnost za učenje. Čeprav znanstveniki genski inženiring že desetletja uspešno uporabljajo na živalih, pa zaradi etičnih ovir praktično še niso preizkušali na ljudeh.
Da bi bilo to tehnologijo mogoče uporabiti tudi na človeških zarodkih, so leta 2007 pokazali raziskovalci iz newyorške Cornellove univerze, ki so ustvarili prvi gensko spremenjen človeški zarodek, ki je vseboval gen meduze. Za konec pa lahko omenimo še to, da so na svetu že ljudje, za katere bi lahko rekli, da so gensko spremenjeni. Leta 2001 so raziskovalci iz ameriškega Inštituta za reproduktivno medicino in znanost St. Barnabas namreč sporočili, da so uspešno omogočili rojstvo otrok, ki so imeli spremenjeno naravno gensko zasnovo.
V jajčeca žensk, ki so imele težave s plodnostjo, so namreč vstavili del vsebine jajčec zdravih žensk, v katerem je bil tudi majhen delec genskega načrta. Na ta način spočeti otroci imajo sedaj v sebi majhen delček genskega zapisa, ki ne izvira od njihove biološke mame, ampak od neke druge ženske. Lahko bi celo rekli, da imajo dve genski materi. Dejstvo je, da ni več pravo vprašanje, ali bi lahko izboljšali gensko zasnovo ljudi, ampak, ali si to upamo in lahko dovolimo?
Kako bi se v tem primeru spremenil naš svet, lahko samo ugibamo.
Prisluhnite tudi intervjuju. Gost oddaje je prof. dr. Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov