Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Celično zdravljenje raka

22.03.2012


Nedavno so na Nacionalnem biološkem institutu končali bilateralni projekt Systher, novo orodje sistemske biologije za celično zdravljenje in razvoj zdravil.

Nemčija in Slovenija, ki že več let sodelujeta na področju molekularnih znanosti, sta se tokrat združili pri projektu, ki rešuje biološke in klinične probleme raka na možganih, tako imenovanega glioma oziroma glioblastoma − enega najtrdovratnejših možganskih tumorjev, pri katerem so napovedi za bolnike kljub sodobnim konceptom zdravljenja še vedno mračne.

Nacionalni institut za biologijo, ki je bil udeležen v tem projektu, sodi med pionirje pri raziskovanju tumorske biologije matičnih celic v Sloveniji, na modelu možganskega tumorja pa je pokazal na nove možnosti zdravljenja z matičnimi celicami. Taki pristopi zdravljenja pa so mogoči le z novimi orodji sistemske biologije in bioinformatike.

Pogovarjali smo se z dr. Tamaro Lah Turnšek, direktorico instituta, na katerem se v zadnjem času osredotočajo na raziskave rakavih matičnih celic in mezenhimskih matičnih celic pri zdravljenju. So slovenski nosilci raziskav v okviru projekta Systher.

Kot dokazujete v raziskavi, protirakavi učinki normalnih odraslih mezenhimskih matičnih celic obetajo, do bo celična terapija kmalu postala realna možnost za zdravljenje najodpornejših vrst tumorjev. Vendar v tej tekmi še vedno zmagujejo rakave celice …

Tako je, sicer bolezni ne bi bilo, vendar pa je tudi res, da so morda mezenhimske matične celice že prepoznale tumor in ga uničile, še preden so se pokazali klinični znaki. Nikoli torej ne vemo, kdaj so bile pri tem uspešne, vidimo pa, ko so neuspešne. Sistem mezenhimskih matičnih celic namreč podobno kakor sistem imunskega odziva prepozna tumor kot nekakšen tujek oziroma rano in jo poskuša regenerirati, odstraniti. Na novo vzpostavi prvotno tkivo, torej tako imenovano homeostazo v tkivu. Če mu seveda to ne uspe, predvsem če je ta sistem oslabljen, kot je lahko oslabljen sistem imunskega odziva pri starejših bolnikih, se bolezen demonstrira, tumor raste, v veliki večini primerov si podredi tako imunski sistem kot sistem mezenhimskih matičnih celic in postane še agresivnejši.”

Kaj pa testiranje bolnikov z orodji sistemske biologije kot del osebne medicine? To naj  bi omogočalo zmanjšanje škodljivih stranskih učinkov in visoke cene zdravljenja raka. Po drugi strani pa naj bi boljša diagnostika omogočala najučinkovitejšo terapijo po meri bolnika in racionalno uporabo čedalje dražjih zdravil. Vendar vsakemu bolniku seveda ni mogoče izmeriti na desettisoče genov in beljakovin, saj bi bilo to odločno predrago. Kako rešiti ta problem, kako izbrati najučinkovitejše in najmanj škodljivo zdravljenje?

Kot ste že omenili, gre za obdelavo velikega števila parametrov , v našem pimeru genov, beljakovin ali drugih regulatornih molekul, ki se spreminjajo ob tem, ko se dogaja biološki proces − recimo temu bitka med obrambnim sistemom organizma in tumorjem. Seveda moramo, da to razumemo, najprej izmeriti vse te številne molekule. Do danes tehnologija že zelo napredovala, poznamo tako imenovane mikromreže: transkriptomiko, genomiko, proteomiko, s skupnim imenom jim rečemo »omike«. In ko dobimo te rezultate, jih z matematičnimi modeli in algoritmi obdelamo, prerazvrstimo, da dobimo le majhno število skupin genov, ki jih potem laže razumemo v konceptu našega splošnega razumevanja delovanja celice, organizma in napredovanja raka. Vemo, da o tem še ne vemo vsega, sproti se učimo in zato nova sodobna terapija, ki bo slonela na terapiji, ki na posameznem pacientu uporablja sistemsko biologijo, seveda ne more brez razvojnih raziskovalnih laboratorijev, s katerimi mora delati z roko v roki. Mislim, da je interdisciplinarno delo med biotehnologi, biokemiki, biologi in zdravniki nujno potrebno.”

Nove dejavnosti, ki jih omogoča uporaba sistemske terapije v kompleksni diagnostiki, prognozi in napovedi odgovora tumorjev na zdravljenje, naj bi sčasoma postale dostopnejše za številne uporabnike. Gre za strategijo, ki jo raziskuje veliko laboratorijev v svetu in zelo priznanih skupin, namreč kako uporabiti svoje lastne matične celice za odstranitev tumorjev. Kdaj bo mogoče izdelovati osebnostne molekularne mreže, zdraviti s temi metodami?

Osebnostna personalizirana medicina je delno že na pohodu tudi pri nas, vendar ne z merjenjem transkriptoma, proteoma in tako naprej. V onkologiji so uporabili zdravilo Hercepin − to je biološka molekula, ki deluje samo pri individualnih bolnicah, uporablja pa se za zdravljenje raka dojke. Če hočemo videti, ali bo zdravilo, kot je Hercepin, uporabno, moramo prej izmeriti določene parametre − v tem primeru receptor bolnice. Če to razširimo na več genov in več različnih beljakovin oziroma bioloških markerjev, proti katerim imamo že izdelana zdravila, bomo lahko ustvarili celo mrežo, prstni odtis nekega bolnika, in glede nanj tudi izbrali enega ali več terapevtskih načinov. Med drugimi so seveda terapevtsko sredstvo tudi mezenshimske matične celice − še več, te celice lahko opremimo z zdravili, ki se bodo usmerila na te biomarkerje, jih zmanjšala, zvečala, kakor koli modulirala njihovo izražanje v tumorju in s tem pozdravila tumor. Na eni strani so lahko uporabljene matične celice same po sebi, ker pa pri nekaterih bolnikih niso bile dovolj učinkovite, jih lahko naredimo učinkovitejše s tem, da jim dodamo zdravilo – orožje, ki uniči tumor.”

Zaradi povečanega onesnaženja okolja in voda pogostost rakavih obolenj v Sloveniji in svetu narašča. Možganski tumor glioblastom pa se v skrb zbujajočem obsegu pojavlja med mladimi ljudmi. Kljub novim načinom zdravljenja ti bolniki povprečno ne preživijo leta dni. Kakšne obete jim prinašajo vaše raziskave?

S temi raziskavami bomo predvsem razumeli potek bolezni. Ali bomo razumeli tudi njen nastanek, karcinogenezo samo, je vprašanje, ker gre za različne hkratne vplive več dejavnikov. To bo zelo težko. Samo na eksperimentalnem modelu, na živalih, lahko določimo, kaj je vzrok in kaj posledica neke bolezni. Pri človeku, ki je izpostavljen tolikim onesnaževalcem, kot smo jim mi danes, pa ne vemo, kaj je glavni vzrok in zakaj prav ta vrsta raka. Vedeti moramo, da pogostost vseh vrst raka narašča, tudi med mladimi ljudmi. Osebno ocenjujem, da zaradi onesnaževanja, morda tudi različnih novih tehnologij, na primer mobilnih telefonov, ki si jih prislonimo na ušesa. Raziskave govorijo za in proti, vendar je res, da so že uvrščeni na seznam rizičnih dejavnikov in da je vsekakor treba biti previden, dokler ne vemo za morebitne učinke, ki jih danes še ne poznamo, jutri pa jih bomo.”

Raziskave bodo v prihodnosti brez dvoma pripeljale tudi do novih odkritij. Matične celice so osnovne celice človeškega telesa, ki so zaradi svojih regeneracijskih sposobnosti glavni mehanizem za obnavljanje in varovanje zdravja, predstavljajo pa tudi neverjeten razvojni potencial za medicino v prihodnosti. Spomnimo se, da je že Hipokrat predvideval, kako naj bi nastajal rak, in ugotovil, da se zdravi sam, z notranjo gonilno silo, močjo vitalnih funkcij, ki jih ima človek v sebi od rojstva. To pa je jasna asociacija na matične celice, o katerih se Hipokratu takrat ni niti sanjalo.

 


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Celično zdravljenje raka

22.03.2012


Nedavno so na Nacionalnem biološkem institutu končali bilateralni projekt Systher, novo orodje sistemske biologije za celično zdravljenje in razvoj zdravil.

Nemčija in Slovenija, ki že več let sodelujeta na področju molekularnih znanosti, sta se tokrat združili pri projektu, ki rešuje biološke in klinične probleme raka na možganih, tako imenovanega glioma oziroma glioblastoma − enega najtrdovratnejših možganskih tumorjev, pri katerem so napovedi za bolnike kljub sodobnim konceptom zdravljenja še vedno mračne.

Nacionalni institut za biologijo, ki je bil udeležen v tem projektu, sodi med pionirje pri raziskovanju tumorske biologije matičnih celic v Sloveniji, na modelu možganskega tumorja pa je pokazal na nove možnosti zdravljenja z matičnimi celicami. Taki pristopi zdravljenja pa so mogoči le z novimi orodji sistemske biologije in bioinformatike.

Pogovarjali smo se z dr. Tamaro Lah Turnšek, direktorico instituta, na katerem se v zadnjem času osredotočajo na raziskave rakavih matičnih celic in mezenhimskih matičnih celic pri zdravljenju. So slovenski nosilci raziskav v okviru projekta Systher.

Kot dokazujete v raziskavi, protirakavi učinki normalnih odraslih mezenhimskih matičnih celic obetajo, do bo celična terapija kmalu postala realna možnost za zdravljenje najodpornejših vrst tumorjev. Vendar v tej tekmi še vedno zmagujejo rakave celice …

Tako je, sicer bolezni ne bi bilo, vendar pa je tudi res, da so morda mezenhimske matične celice že prepoznale tumor in ga uničile, še preden so se pokazali klinični znaki. Nikoli torej ne vemo, kdaj so bile pri tem uspešne, vidimo pa, ko so neuspešne. Sistem mezenhimskih matičnih celic namreč podobno kakor sistem imunskega odziva prepozna tumor kot nekakšen tujek oziroma rano in jo poskuša regenerirati, odstraniti. Na novo vzpostavi prvotno tkivo, torej tako imenovano homeostazo v tkivu. Če mu seveda to ne uspe, predvsem če je ta sistem oslabljen, kot je lahko oslabljen sistem imunskega odziva pri starejših bolnikih, se bolezen demonstrira, tumor raste, v veliki večini primerov si podredi tako imunski sistem kot sistem mezenhimskih matičnih celic in postane še agresivnejši.”

Kaj pa testiranje bolnikov z orodji sistemske biologije kot del osebne medicine? To naj  bi omogočalo zmanjšanje škodljivih stranskih učinkov in visoke cene zdravljenja raka. Po drugi strani pa naj bi boljša diagnostika omogočala najučinkovitejšo terapijo po meri bolnika in racionalno uporabo čedalje dražjih zdravil. Vendar vsakemu bolniku seveda ni mogoče izmeriti na desettisoče genov in beljakovin, saj bi bilo to odločno predrago. Kako rešiti ta problem, kako izbrati najučinkovitejše in najmanj škodljivo zdravljenje?

Kot ste že omenili, gre za obdelavo velikega števila parametrov , v našem pimeru genov, beljakovin ali drugih regulatornih molekul, ki se spreminjajo ob tem, ko se dogaja biološki proces − recimo temu bitka med obrambnim sistemom organizma in tumorjem. Seveda moramo, da to razumemo, najprej izmeriti vse te številne molekule. Do danes tehnologija že zelo napredovala, poznamo tako imenovane mikromreže: transkriptomiko, genomiko, proteomiko, s skupnim imenom jim rečemo »omike«. In ko dobimo te rezultate, jih z matematičnimi modeli in algoritmi obdelamo, prerazvrstimo, da dobimo le majhno število skupin genov, ki jih potem laže razumemo v konceptu našega splošnega razumevanja delovanja celice, organizma in napredovanja raka. Vemo, da o tem še ne vemo vsega, sproti se učimo in zato nova sodobna terapija, ki bo slonela na terapiji, ki na posameznem pacientu uporablja sistemsko biologijo, seveda ne more brez razvojnih raziskovalnih laboratorijev, s katerimi mora delati z roko v roki. Mislim, da je interdisciplinarno delo med biotehnologi, biokemiki, biologi in zdravniki nujno potrebno.”

Nove dejavnosti, ki jih omogoča uporaba sistemske terapije v kompleksni diagnostiki, prognozi in napovedi odgovora tumorjev na zdravljenje, naj bi sčasoma postale dostopnejše za številne uporabnike. Gre za strategijo, ki jo raziskuje veliko laboratorijev v svetu in zelo priznanih skupin, namreč kako uporabiti svoje lastne matične celice za odstranitev tumorjev. Kdaj bo mogoče izdelovati osebnostne molekularne mreže, zdraviti s temi metodami?

Osebnostna personalizirana medicina je delno že na pohodu tudi pri nas, vendar ne z merjenjem transkriptoma, proteoma in tako naprej. V onkologiji so uporabili zdravilo Hercepin − to je biološka molekula, ki deluje samo pri individualnih bolnicah, uporablja pa se za zdravljenje raka dojke. Če hočemo videti, ali bo zdravilo, kot je Hercepin, uporabno, moramo prej izmeriti določene parametre − v tem primeru receptor bolnice. Če to razširimo na več genov in več različnih beljakovin oziroma bioloških markerjev, proti katerim imamo že izdelana zdravila, bomo lahko ustvarili celo mrežo, prstni odtis nekega bolnika, in glede nanj tudi izbrali enega ali več terapevtskih načinov. Med drugimi so seveda terapevtsko sredstvo tudi mezenshimske matične celice − še več, te celice lahko opremimo z zdravili, ki se bodo usmerila na te biomarkerje, jih zmanjšala, zvečala, kakor koli modulirala njihovo izražanje v tumorju in s tem pozdravila tumor. Na eni strani so lahko uporabljene matične celice same po sebi, ker pa pri nekaterih bolnikih niso bile dovolj učinkovite, jih lahko naredimo učinkovitejše s tem, da jim dodamo zdravilo – orožje, ki uniči tumor.”

Zaradi povečanega onesnaženja okolja in voda pogostost rakavih obolenj v Sloveniji in svetu narašča. Možganski tumor glioblastom pa se v skrb zbujajočem obsegu pojavlja med mladimi ljudmi. Kljub novim načinom zdravljenja ti bolniki povprečno ne preživijo leta dni. Kakšne obete jim prinašajo vaše raziskave?

S temi raziskavami bomo predvsem razumeli potek bolezni. Ali bomo razumeli tudi njen nastanek, karcinogenezo samo, je vprašanje, ker gre za različne hkratne vplive več dejavnikov. To bo zelo težko. Samo na eksperimentalnem modelu, na živalih, lahko določimo, kaj je vzrok in kaj posledica neke bolezni. Pri človeku, ki je izpostavljen tolikim onesnaževalcem, kot smo jim mi danes, pa ne vemo, kaj je glavni vzrok in zakaj prav ta vrsta raka. Vedeti moramo, da pogostost vseh vrst raka narašča, tudi med mladimi ljudmi. Osebno ocenjujem, da zaradi onesnaževanja, morda tudi različnih novih tehnologij, na primer mobilnih telefonov, ki si jih prislonimo na ušesa. Raziskave govorijo za in proti, vendar je res, da so že uvrščeni na seznam rizičnih dejavnikov in da je vsekakor treba biti previden, dokler ne vemo za morebitne učinke, ki jih danes še ne poznamo, jutri pa jih bomo.”

Raziskave bodo v prihodnosti brez dvoma pripeljale tudi do novih odkritij. Matične celice so osnovne celice človeškega telesa, ki so zaradi svojih regeneracijskih sposobnosti glavni mehanizem za obnavljanje in varovanje zdravja, predstavljajo pa tudi neverjeten razvojni potencial za medicino v prihodnosti. Spomnimo se, da je že Hipokrat predvideval, kako naj bi nastajal rak, in ugotovil, da se zdravi sam, z notranjo gonilno silo, močjo vitalnih funkcij, ki jih ima človek v sebi od rojstva. To pa je jasna asociacija na matične celice, o katerih se Hipokratu takrat ni niti sanjalo.

 


16.01.2014

Peter Jenni o novi fiziki in (znanstveno-fantastični) prihodnosti

Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.


09.01.2014

Sinestezija čutnih zaznav

Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.


02.01.2014

Let radijske kukavice na luno

V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.


26.12.2013

Pogled na znanstveno leto 2013, gost dr. Marko Mikuž

Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.


19.12.2013

Lahko glive rešijo svet?

Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.


12.12.2013

Misija Gaia - Prof. Mark Cropper

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.11.2013

Skrivnost Silicijeve doline

Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.


21.11.2013

Skrivnost strel

Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.


14.11.2013

Aktivno Sonce - prof. Petr Heinzel

Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.


07.11.2013

Savanti - nenavadni briljantni um

Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.


31.10.2013

Tujerodne vrste

Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.


24.10.2013

Lov na Zemlji podobne planete

Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.


17.10.2013

Higgsov triler se nadaljuje

Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.


10.10.2013

Psihologija množic

Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.


03.10.2013

Umetna sinteza govora

Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”


26.09.2013

Fantastični proteinski tetraeder - gost prof. dr. Roman Jerala

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.06.2013

Utelešena kognicija - prof. dr. Benjamin K. Bergen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.06.2013

Galaktična arheologija - Prof. Joss Bland-Hawthorn

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.06.2013

Mož, ki je dokazal, da vsega ni mogoče dokazati - prof. Andrej Bauer

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.06.2013

Bioplastika - dr. Andrej Kržan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 25 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov