Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.
"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."
Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.
Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax
— Val 202 (@Val202) October 30, 2014
Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.
“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer
Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.
In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.
"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."
Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.
Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax
— Val 202 (@Val202) October 30, 2014
Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.
“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer
Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.
In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.
Kaj je zaznamovalo znanstveno leto 2014? Za profesorja doktorja Petra Križana je bilo zagotovo v ospredju delo v najbolj zmogljivem pospeševalniku delcev na Japonskem. Prof. Križan je v Tsukubi, v bližini Tokia, preživel dva meseca, saj tam vodi veliko mednarodno skupino znanstvenikov, pri eksperimentu Belle 2 pa sodelujejo še nekateri naši strokovnjaki. Maja Ratej in Luka Hvalc sta se prof. Križanom srečala na Inštitutu Jožefa Stefana, poleg Fakultete za matematiko in fiziko njegovo matično institucijo v Sloveniji.
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X bodo foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. Koktajl človeških glasov, v katerega so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci, vam postrežemo v tokratni Frekvenci X.
Profesor Martin Asplund je vodilni svetovni strokovnjak za preučevanje kemične sestave vesolja, kot ga vidimo v zvezdah naše Galaksije. Je prvi, ki je natančno določil kemično sestavo Sonca – naše domače zvezde, ki jo najbolje poznamo -, vendar se je v zadnjem desetletju pokazalo, da je njegova kemična sestava drugačna, kot smo mislili dotlej. Kako velike so te razlike in zakaj je do njih prišlo? Iz česa so zvezde, kako natančno je znanje o tem in zakaj nas to zanima? Odgovore boste zvedeli v tokratni astronomski Frekvenci X. Oddajo pripravljamo v sodelovanju s prof.dr. Tomažem Zwittrom.
Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?
Z mikrobi se družimo vsak dan in to domala na slehernem mestu. Še več, v svojem telesu nosimo nekajkrat več mikroorganizmov, kot je naših celic! Dolgo časa so na Zemlji kraljevali sami in so po mnenju dr. Davida Stoparja z Biotehniške fakultete v Ljubljani najbolje prilagojena bitja za življenje na njej, ki nas bodo najverjetneje tudi preživela. V tokratni Frekvenci smo se podali v mikro svet mikrobov, šteli do 1031, koliko naj bi jih bilo po nekaterih ocenah na planetu, in ob primeru ebole ugotavljali, kako (ne)uspešni smo lahko v boju z njimi.
Po več kot deset let trajajoči odisejadi vesoljske sonde Rosetta 12. novembra pričakujemo spust pristajalnega modula Philae na komet Čurjumov-Gerasimenko. Gre za eno najbolj zapletenih vesoljskih nalog doslej.
Ob skokovitem razvoju elektronike in napredku v biologiji znanstveniki in tehnologi zadnja leta vse bolj razmišljajo, kako bi lahko ustvarili čim večjo sinergijo med elektronskimi napravami in telesom. V naslednjem desetletju bi lahko z združitvijo elektronskih naprav in biologije na primer povrnili vid ali pozdravili poškodbe hrbtenjače, z mikročipi pa opravljali hitre diagnoze. Gost je dr. Stewart Smith z Univerze v Edinbourghu.
Zakaj bi nekdo šel na koncert tišine v izvedbi vrhunskega orkestra, zakaj bi zbirali prazne listke znanih oseb ali si navdušeno ogledovali nek prazen prostor? Raziskujemo, zakaj nam lahko nek dogodek ali predmet v ustreznem kontekstu sproži neverjetno ugodje. Pomembno je tudi naše predhodno vedenje in pričakovanje, ki dogodek vnaprej klasificira in označi. Gostimo uglednega ameriškega psihologa prof. Paula Blooma in slovenskega slikarja Arjana Pregla, ki v svoja dela vključuje tudi družbeni kontekst. Z vrhunskim violinistom Milkom Jurečičem v središču Ljubljane preverjamo, kaj vpliva na ugodje mimoidočih in njihovo dobrodušnost …
Smo v tednu razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razglasili nagrajence na področju medicine, in sicer za odkritje sistema pozicioniranja v možganih, tako imenovanega “notranjega GPS sistema”, ki človeku omogoča orientacijo v prostoru. Letošnjo Nobelovo nagrado na področju fizike je prinesel izum modrih LED diod, nagrajenci na področju kemije pa so prestižno nagrado dobili za razvoj na področju fluoroscenčne mikroskopije. Zakaj so ti izumi pomembni, razpravljamo s strokovnjaki na izbranih področjih
Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Janeza Kosa in prof.Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani je nedavno v prestižni reviji Science objavila članek, v katerem so prvič raziskali porazdelitev medzvezdnih oblakov makromolekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in problematiko medzvezdnih absorbcijskih pasov neznanega izvora. Gre za pomemben gradnik pri iskanju odgovorov na vprašanja: v kakšnem vesolju smo in kaj je tu okrog nas, iz česa nastanejo nove zvezde, kako se ta material zgosti v nove predmete in nove planete.
Če še tehtate, kam se podati, pripravljamo nekaj namigov za vas. Od tega, da spoznate avtonomnega robota, ki zmore čuda reči, do potovanja v skrivnostne globine vesolja. Raziskovalci bodo v petek tudi razkrili, katera jabolka ekološke pridelave so najboljša, in nas pospremili med stene umetnih krvnih žil prihodnosti. Za piko na “i” pa smo pred petkovim odprtjem obiskali tudi razstavo o tem, kako si je slovenska znanstvena domišljija zamislila sedmi del Vojne zvezd.
Nobelov nagrajenec, Britanec Oliver Smithies, ki je to prestižno nagrado za znanstvene dosežke prejel leta 2007 za prelomna odkritja na področju matičnih celic in rekombinantne DNK. Čeprav že 89-leten, iz njega še vedno izžareva otroško navdušenje nad eksperimenti.
Evropska vesoljska sonda Rosetta je pred kratkim po desetih letih potovanja ujela drveči komet Čurjumov-Gerasimenko in kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini tovrstnih raziskovanj kroži okrog njega, dokler se mu ne bo novembra toliko približala, da bo nanj poslala robota. Rosetta je komet, ki se premika s hitrostjo 55 tisoč kilometrov na uro, ujela več kot 400 milijonov kilometrov stran od nas.
Znanstveniki se zadnja leta navdušujejo nad osupljivimi sposobnostmi in prezrtim pomenom biološke molekule, za katero je veljalo, da igra v delovanju naših celic stransko vlogo. Drobcene molekule, ki so sprožile pravo renesanso v genetiki, obenem pa obljubljajo tudi napredek v medicini, slišijo na ime ribonukleinske kisline ali krajše RNK. Če vam je ta kratica znana, je to zato, ker imajo podobno ime kot njihova veliko bolj slavna sorodnica – kraljeva molekula DNK.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
Tokrat o prihodnosti vesoljskih raziskav, ki postajajo vse bolj vznemirljive in zanimive. Tehnologija namreč zelo napreduje, zasuki so nepričakovani in zelo uspešni. Frekvenca X s prof. Dr. Tomažem Zwittrom in Mijo Škrabec Arbanas.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Zanima nas predvsem, ali sta tehnologija in znanost že dovolj razviti, da bi bilo mogoče presaditev mitohondrijev uporabiti v klinični praksi; katere genetske bolezni bi bilo mogoče s tem preprečiti, kako pogoste so te bolezni in kako je z etičnimi vprašanji ter pomisleki? Naš gost je prof. Doug Turnbull z univerze v Newcastlu.
Raziskovalci na univerzi Penn so mišim preprečili naravno spanje in so jim simulirali spalni ritem. Rezultati so pokazali, da so miši že po treh dneh izgubile 25 odstotkov nevronov, ki so zadolženi za pozornost. Profesorica Sigrid Veasey meni, da se podoben učinek lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki delajo v izmenskem delu.
Neveljaven email naslov