Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Biološki fitnes - dr. Simona Kralj Fišer

30.10.2014

Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.

"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."

Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.

Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax

— Val 202 (@Val202) October 30, 2014

Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.

“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer

Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.

In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Biološki fitnes - dr. Simona Kralj Fišer

30.10.2014

Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.

"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."

Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.

Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax

— Val 202 (@Val202) October 30, 2014

Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.

“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer

Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.

In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov