Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Potresi

14.05.2015

Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.

Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?

Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?

O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem. 


Gore so se zmanjšale

Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.

“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet

Enkrat gor, drugič dol

Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.

“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs

Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.

Christian Minet, isviews
Jurij Bajc, IPhO


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Potresi

14.05.2015

Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.

Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?

Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?

O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem. 


Gore so se zmanjšale

Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.

“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet

Enkrat gor, drugič dol

Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.

“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs

Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.

Christian Minet, isviews
Jurij Bajc, IPhO


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov