Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Za inovativen pomožni agregat se zanimata angleški izdelovalec luksuznih plovil in slovenski proizvajalec avtodomov. Da bi agregat postal širše tržno zanimiv, bi moral stati manj kot 10 tisoč evrov.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Inštituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno končali projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice.
Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja tovornjaka na parkirišču ter odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Razvoj pomožnih agregatov je zelo pomemben, saj bo omogočal izvedbo novih rešitev napajanja ne samo za tovorna vozila, ampak tudi za rezervno napajanje komunikacijskih sistemov (npr. bazne postaje mobilne telefonije) ter napajanje manjših porabnikov v času naravnih katastrof ali humanitarnih misij vojske in pripadnikov civilne zaščite.
Zaradi interesa proizvajalcev konzorcij raziskovalcev nadaljuje razvoj v smeri množične proizvodnje. Zanimanje za uporabo se kaže tako na plovilih, kot so jadrnice in manjše jahte, kot tudi v avtodomih in celo v gorskih kočah ter pomožnih napajalnih sistemih za telekomunikacijske postaje.
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov