Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana o podnebnih spremembah, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Pri podnebnih spremembah nas ne ovira pomanjkanje informacij ali to, da bi bila podnebna znanost prezapletena za razumevanje, temveč nekaj drugega. To “drugo” je neprijetna novica, povezana z našo prihodnostjo, ki jo prinaša zavest o podnebnih spremembah. V naši naravi pa je, da se neprijetnih novic izogibamo.
Frekvenca X se tokrat posveča sociološkim, psihološkim, političnim, filozofskim in širšim humanističnim dimenzijam pojava podnebnih sprememb. Sogovorniki: okoljski in bioetik dr. Luka Omladič, sociologinja, okoljska znanstvenica dr. Kari Norgaard (Oregon) in dr. Nadja Furlan Štante, religijske študije, ekofeminizem.
O različnih dejavnikih zanikanja podnebnih sprememb razmišlja ena izmed vodilnih znanstvenic s tega področja, Kari Marie Norgaard:
Podnebne spremembe – pa tudi naš siceršnji odnos do okolja – je danes v veliki meri stvar gospodarstva in politike. Poleg tega je njihovo dojemanje odvisno od širšega kulturnega konteksta družbe, recimo od religije; povezano je celo z našim odnosom do drugega spola in drugih kultur.
O slednjem razmišlja dr. Nadja Furlan Štante, slovenska teološka ekofeministka:
Ameriški okoljski sociolog Robert Brulle je nedavno izdal knjigo o velikem vplivu gospodarskih lobijev, ki živijo od prodaje fosilnih goriv in jim je nepoznavanje okoljskih problemov seveda v korist. Med močnejšimi podporniki sta bila, ugotavlja Brulle, Koch Family Foundations in ExxonMobil, zlasti zadnji pa v okviru aktualne pariške konference malenkost vendarle spreminja dikcijo.
Vpliva fosilne industrije ter hotenega potvarjanja in manipuliranja z dejstvi ne smemo podcenjevati. Vse to je resna grožnja naši demokraciji, a to ni edina in še zdaleč ne največja težava. V razvitem svetu se precejšen del ljudi zaveda podnebnih sprememb in tega, kaj so ključni krivci zanje, a se še vedno ne odzivajo. Gre torej za drugačen tip zanikanja. Ljudje prvenstveno ne trdijo, da ne verjamejo, ampak bolj ignorirajo opozorila in informacije.
Če bi bila politika glede podnebnih sprememb bolj motivirana, bi to motiviralo tudi ljudi, državljane. Med ravnjo posameznikov in ravnjo politike na področju zanikanja pa obstaja tudi vmesna raven, povezana s kulturnimi prepričanji. Če bi kot družba postali bolj angažirani v boju proti podnebnim spremembam, če bi te postale del naših vsakdanjih pogovorov, bi lahko prav tako prekinili verigo zanikanja.
Okoljska etika ima dolgo zgodovino, ki ji lahko sledimo vse do antike, pa čeprav se je v polnem zamahu začela razvijati šele v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med njene začetnike štejemo Alda Leopolda, ki je zagovarjal “tretji korak” v etiškem zaporedju. Ta korak naj bi razširil človekovo moralno odgovornost na vsa bitja in celo na nežive stvari, kot so vodovja, prst, tudi ozračje. Njegov naslednik je bil norveški filozof Arne Naess, ki je začetnik “globoke ekologije”. Ta trdi, da moramo naravo spoštovati zaradi nje same in ne zgolj zaradi njene koristnosti za človeka.
V zadnjih petdesetih letih se je humanistična dejavnost na področju okolja intenzivirala in posledično imamo opraviti s pestro paleto pristopov in miselnih tokov, od socialne ekologije, do ekokriticizma, ki se ukvarja s povezovanjem literature in okolja, ter celo do teološkega ekofeminizma.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana o podnebnih spremembah, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Pri podnebnih spremembah nas ne ovira pomanjkanje informacij ali to, da bi bila podnebna znanost prezapletena za razumevanje, temveč nekaj drugega. To “drugo” je neprijetna novica, povezana z našo prihodnostjo, ki jo prinaša zavest o podnebnih spremembah. V naši naravi pa je, da se neprijetnih novic izogibamo.
Frekvenca X se tokrat posveča sociološkim, psihološkim, političnim, filozofskim in širšim humanističnim dimenzijam pojava podnebnih sprememb. Sogovorniki: okoljski in bioetik dr. Luka Omladič, sociologinja, okoljska znanstvenica dr. Kari Norgaard (Oregon) in dr. Nadja Furlan Štante, religijske študije, ekofeminizem.
O različnih dejavnikih zanikanja podnebnih sprememb razmišlja ena izmed vodilnih znanstvenic s tega področja, Kari Marie Norgaard:
Podnebne spremembe – pa tudi naš siceršnji odnos do okolja – je danes v veliki meri stvar gospodarstva in politike. Poleg tega je njihovo dojemanje odvisno od širšega kulturnega konteksta družbe, recimo od religije; povezano je celo z našim odnosom do drugega spola in drugih kultur.
O slednjem razmišlja dr. Nadja Furlan Štante, slovenska teološka ekofeministka:
Ameriški okoljski sociolog Robert Brulle je nedavno izdal knjigo o velikem vplivu gospodarskih lobijev, ki živijo od prodaje fosilnih goriv in jim je nepoznavanje okoljskih problemov seveda v korist. Med močnejšimi podporniki sta bila, ugotavlja Brulle, Koch Family Foundations in ExxonMobil, zlasti zadnji pa v okviru aktualne pariške konference malenkost vendarle spreminja dikcijo.
Vpliva fosilne industrije ter hotenega potvarjanja in manipuliranja z dejstvi ne smemo podcenjevati. Vse to je resna grožnja naši demokraciji, a to ni edina in še zdaleč ne največja težava. V razvitem svetu se precejšen del ljudi zaveda podnebnih sprememb in tega, kaj so ključni krivci zanje, a se še vedno ne odzivajo. Gre torej za drugačen tip zanikanja. Ljudje prvenstveno ne trdijo, da ne verjamejo, ampak bolj ignorirajo opozorila in informacije.
Če bi bila politika glede podnebnih sprememb bolj motivirana, bi to motiviralo tudi ljudi, državljane. Med ravnjo posameznikov in ravnjo politike na področju zanikanja pa obstaja tudi vmesna raven, povezana s kulturnimi prepričanji. Če bi kot družba postali bolj angažirani v boju proti podnebnim spremembam, če bi te postale del naših vsakdanjih pogovorov, bi lahko prav tako prekinili verigo zanikanja.
Okoljska etika ima dolgo zgodovino, ki ji lahko sledimo vse do antike, pa čeprav se je v polnem zamahu začela razvijati šele v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med njene začetnike štejemo Alda Leopolda, ki je zagovarjal “tretji korak” v etiškem zaporedju. Ta korak naj bi razširil človekovo moralno odgovornost na vsa bitja in celo na nežive stvari, kot so vodovja, prst, tudi ozračje. Njegov naslednik je bil norveški filozof Arne Naess, ki je začetnik “globoke ekologije”. Ta trdi, da moramo naravo spoštovati zaradi nje same in ne zgolj zaradi njene koristnosti za človeka.
V zadnjih petdesetih letih se je humanistična dejavnost na področju okolja intenzivirala in posledično imamo opraviti s pestro paleto pristopov in miselnih tokov, od socialne ekologije, do ekokriticizma, ki se ukvarja s povezovanjem literature in okolja, ter celo do teološkega ekofeminizma.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov