Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

21.01.2016

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.

Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."

Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.

Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.

Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.

Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.

S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.

Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.

Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo.
 – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?

Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

21.01.2016

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.

Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."

Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.

Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.

Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.

Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.

S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.

Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.

Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo.
 – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?

Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.


29.06.2023

Bolni - a le na dopustu?

Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.


22.06.2023

Namakanje

Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.


15.06.2023

Ko popusti jez

Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.


08.06.2023

Ko se izštekamo ...

Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.


01.06.2023

Znanost v maju: O otroku treh staršev, frontotemporalni demenci in Znanosti na cesti

V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.


25.05.2023

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju

Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?


25.05.2023

Pogovoriti se moramo o ChatGPT-ju (celotna okrogla miza)

Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.


11.05.2023

Evropo so nekoč poseljevali temnopolti in modrooki ljudje

Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.


04.05.2023

Po poteh mrtvih in o zgodovini žensk v tranzicijskih obdobjih

Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.


20.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 3. del: Robotski sesalniki gnoja, molzni roboti in prihodnost natisnjenih zrezkov

V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.


13.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 2. del: Rastlinjaki pod nadzorom umetne inteligence in podzemni vrtovi

V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.


06.04.2023

Kmetijstvo prihodnosti, 1. del: Oživljena prst in fižol, pripravljen na podnebne spremembe

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.


30.03.2023

Marec v znanosti: Izmuzljiva umetna inteligenca, izplen konference o vodi in streznitveni poskusi

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.


23.03.2023

Če se kaj ne spremeni, se bomo odselili

Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.


16.03.2023

Možgani in preklinjanje: Sto kosmatih nevronov!

V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.


16.03.2023

Pi***!! Tako se (ne) govori!! Možgani in preklinjanje

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!


09.03.2023

Bolj kot gliv se moramo bati sebe

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.


02.03.2023

Februar v znanosti: Analize podatkov teleskopa James Webb, razburljivi baloni in severni sij v Franciji

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?


23.02.2023

Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa?

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?


09.02.2023

Ob prazniku kulture: Znanost se je rodila v verzih

V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?


Stran 4 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov