Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.
V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Neveljaven email naslov