Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živalski strupi

08.12.2016

V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.

V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.

Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.

Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.

Kdo bo v prihodnosti proizvajal protistrupe?

Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.

In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«

Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.

Juan J. Calvete

Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških  snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.

Ali strupi ubijejo ali pozdravijo več ljudi?

Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Živalski strupi

08.12.2016

V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.

V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.

Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.

Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.

Kdo bo v prihodnosti proizvajal protistrupe?

Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.

In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«

Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.

Juan J. Calvete

Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških  snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.

Ali strupi ubijejo ali pozdravijo več ljudi?

Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov