Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov