Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov