Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Aleksander Zadel, psiholog
Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL
Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu smo šli v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. V zadnjih dneh so informativne oddaje in družabna omrežja preplavili posnetki množičnih pretepov, sovražnega govora in celo terorističnega napada v Charlotesvillu v ZDA, kjer so se zbrali severnoameriški neonacisti, rasisti in njihovi nasprotniki.
Tudi nasilje v Charlotesvillu je bilo mogoče v živo spremljati na omrežjih.
V čem je “privlačnost” nasilja na zaslonih? A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na ekranu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se je s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega obnašanja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Ob nedavnem nasilnem videu, ki je zaokrožil po Facebooku, se je na družabnih omrežjih in v množičnih medijih zvrstila paleta mnenj, ki so postavljala vprašanja, na katera ni enopomenskih odgovorov. Spremenjene družbene okoliščine, ki so jih prinesle nove tehnološke zmožnosti, zahtevajo tudi razpravo o družbeno sprejemljivih vzorcih vedenja in odzivih na travmatične dogodke.
Aleksander Zadel: “Le ljudje znamo predvidevati. Ko se pojavijo situacije, ki bi nas utegnile ogroziti v prihodnosti, nas zanima.”
Začetek 20. stoletja, prvi koraki filma so nekakšno stopanje v neznano. Nova oblika umetnosti je bila še neuravnavana, šlo je za nov medij, ki je šele iskal svoje mesto v družbi. “Producenti so hitro ugotovili, da se dobro prodajata nasilje in seks.” Kmalu, že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, so se pojavile tudi interesne skupine za moralo, ki so dosegle, da so hollywoodski studii ustanovili nekakšno telo za samocenzuro. Pritiski so bili preveliki in studii so sprejeli, da ne bodo distribuirali filmov, ki jih urad prej ne bi potrdil. To je pomenilo veliko spremembo in tako stanje se je ohranilo do šestdesetih let.
Vsaj delno so bile spremembe posledica družbenih gibanj v šestdesetih, seksualne revolucije in želje po prikazovanju družbe, kakršna je, vključno z nasiljem.
Peter Stanković: “Glede spolnosti je Hollywood zelo konzervativen, ker delajo filme za ves svet. Nasilje pa, kot kaže, ni problem.”
Preobilje in kakofonija medijskih vsebin na družabnih omrežjih povzročata zmedo pri uporabnikih. Tudi zaradi tega videi, kot je tisti z začetka prejšnjega tedna, zbudijo toliko pozornosti. “Gre za patološko izražanje naše potrebe po pristnosti.”
Rajko Muršič: “Nasilje na zaslonih samo po sebi ni problem. Problem je družbeni kontekst, v katerem se soočamo z njim.”
Zaradi precedenčnosti tega primera se je kot stranski učinek pojavil še kup vprašanj, s katerimi se ukvarja družba. Drugi odzivi, torej všečkanje in deljenje objave, pa zgodovinsko niso primerljivi. Všečkanje in deljenje posnetka delno izhajata že iz tega, da je to sploh mogoče.
Aleksander Zadel: “V okviru spletne anonimnosti radi dražimo drug drugega. Všečkanje takega posnetka je želja po zgroženih odzivih.”
Pomemben dejavnik je tudi anonimnost.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Aleksander Zadel, psiholog
Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL
Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu smo šli v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. V zadnjih dneh so informativne oddaje in družabna omrežja preplavili posnetki množičnih pretepov, sovražnega govora in celo terorističnega napada v Charlotesvillu v ZDA, kjer so se zbrali severnoameriški neonacisti, rasisti in njihovi nasprotniki.
Tudi nasilje v Charlotesvillu je bilo mogoče v živo spremljati na omrežjih.
V čem je “privlačnost” nasilja na zaslonih? A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na ekranu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se je s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega obnašanja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Ob nedavnem nasilnem videu, ki je zaokrožil po Facebooku, se je na družabnih omrežjih in v množičnih medijih zvrstila paleta mnenj, ki so postavljala vprašanja, na katera ni enopomenskih odgovorov. Spremenjene družbene okoliščine, ki so jih prinesle nove tehnološke zmožnosti, zahtevajo tudi razpravo o družbeno sprejemljivih vzorcih vedenja in odzivih na travmatične dogodke.
Aleksander Zadel: “Le ljudje znamo predvidevati. Ko se pojavijo situacije, ki bi nas utegnile ogroziti v prihodnosti, nas zanima.”
Začetek 20. stoletja, prvi koraki filma so nekakšno stopanje v neznano. Nova oblika umetnosti je bila še neuravnavana, šlo je za nov medij, ki je šele iskal svoje mesto v družbi. “Producenti so hitro ugotovili, da se dobro prodajata nasilje in seks.” Kmalu, že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, so se pojavile tudi interesne skupine za moralo, ki so dosegle, da so hollywoodski studii ustanovili nekakšno telo za samocenzuro. Pritiski so bili preveliki in studii so sprejeli, da ne bodo distribuirali filmov, ki jih urad prej ne bi potrdil. To je pomenilo veliko spremembo in tako stanje se je ohranilo do šestdesetih let.
Vsaj delno so bile spremembe posledica družbenih gibanj v šestdesetih, seksualne revolucije in želje po prikazovanju družbe, kakršna je, vključno z nasiljem.
Peter Stanković: “Glede spolnosti je Hollywood zelo konzervativen, ker delajo filme za ves svet. Nasilje pa, kot kaže, ni problem.”
Preobilje in kakofonija medijskih vsebin na družabnih omrežjih povzročata zmedo pri uporabnikih. Tudi zaradi tega videi, kot je tisti z začetka prejšnjega tedna, zbudijo toliko pozornosti. “Gre za patološko izražanje naše potrebe po pristnosti.”
Rajko Muršič: “Nasilje na zaslonih samo po sebi ni problem. Problem je družbeni kontekst, v katerem se soočamo z njim.”
Zaradi precedenčnosti tega primera se je kot stranski učinek pojavil še kup vprašanj, s katerimi se ukvarja družba. Drugi odzivi, torej všečkanje in deljenje objave, pa zgodovinsko niso primerljivi. Všečkanje in deljenje posnetka delno izhajata že iz tega, da je to sploh mogoče.
Aleksander Zadel: “V okviru spletne anonimnosti radi dražimo drug drugega. Všečkanje takega posnetka je želja po zgroženih odzivih.”
Pomemben dejavnik je tudi anonimnost.
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
Neveljaven email naslov