Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov