Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor - sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj - ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Poleg tega pa se bomo z lovcem na orkane odpravili vse do očesa tropskega ciklona. Pripnite si varnostne pasove in poletite z nami.
V tropski ciklon smo se zapeljali z lovcem na orkane, ki pravi, da ga v središču orkana pričaka sončno vreme, okrog očesa pa je izjemna kompozicija uničujočih oblakov
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor – sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj – ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Tom Knutson, NOAA
“Zaradi segrevanja ozračja je več izhlapevanja vode v atmosfero – tako so boljši pogoji za nastanek silovitih orkanov.”
Dejavnost orkanov je v Atlantskem oceanu je spremenljivka. V 50. letih prejšnjega stoletja jih je bilo veliko, dejavnost se je v 70., 80. in 90. letih vse do 1995 zmanjšala. Potem se je do leta 2010 spet okrepila, zdaj smo spet priča zmanjšanju števila tropskih ciklonov. Ni enega samega krivca, zakaj je tropskih ciklonov kdaj več in kdaj manj.
“Smo pa z našimi meteorološkimi modeli odkrili, da se povprečna moč orkanov zvišuje, do konca 21. stoletja naj bi se njihova moč povečala za dodatna dva odstotka, do takrat naj bi se temperatura morske gladine zvišala za 1,7 stopinje Celzija.”
Strokovnjaki pravijo, da si niti dva orkana nista podobna. Vsak ima svoje značilnosti, vsak ima svojo moč, vsak za seboj pusti ali opustošenje ali pa ga moči zapustijo, še preden doseže kopno. Vendar nobenega od njih ne smemo podcenjevati. Od leta 1900, odkar spremljajo orkane, smo tudi z meritvami, ki jih opravljajo naši sogovorniki, bolje pripravljeni na tropske ciklone. Za primerjavo – leta 1900 je orkan v Teksasu zahteval 8000 življenj, letošnji Harvey, Irma, Jose in Maria skupaj pa v Združenih državah 103. Če prištejemo zraven še otoke v Karibskem morju, je bilo letos žrtev 425.
Kako poteka izbor imen orkanov in da gre pri tem za zelo resno zadevo, je povedal Taoyong Peng, vodja Svetovne meteorološke organizacije, kjer odločajo o poimenovanju orkanov in tudi upokojitvi določenih imen.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor - sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj - ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Poleg tega pa se bomo z lovcem na orkane odpravili vse do očesa tropskega ciklona. Pripnite si varnostne pasove in poletite z nami.
V tropski ciklon smo se zapeljali z lovcem na orkane, ki pravi, da ga v središču orkana pričaka sončno vreme, okrog očesa pa je izjemna kompozicija uničujočih oblakov
“Ko letimo proti očesu orkana, je to najbolj nemirno območje. Takrat pihajo najmočnejši vetrovi, ki letalo sukajo levo in desno. Ko pa se enkrat prebijemo skozi orkan, nas čaka izjemen prizor – sončno vreme, okrog pa čudovite strukture oblakov, kot bi jih nekdo naslikal,” tako svojo pot skozi orkane opisuje meteorolog in lovec na orkane Ryan Rickert s 53. izvidniške meteorološke eskadrilje.
Da so orkani nekaj izjemnega (in hkrati grozljivega), se lahko prepričamo vsako poletje, ko silovito udarijo predvsem v državah v Karibskem morju. Letošnja orkanska sezona se zdaj približuje koncu, kaj pa nam je pustila? Veliko opustošenja, pa tudi vprašanj – ali je pojav vedno močnejših orkanov posledica našega vpliva na podnebje ali so vedno obstajali tako uničujoči orkani. Tom Knutson, NOAA
“Zaradi segrevanja ozračja je več izhlapevanja vode v atmosfero – tako so boljši pogoji za nastanek silovitih orkanov.”
Dejavnost orkanov je v Atlantskem oceanu je spremenljivka. V 50. letih prejšnjega stoletja jih je bilo veliko, dejavnost se je v 70., 80. in 90. letih vse do 1995 zmanjšala. Potem se je do leta 2010 spet okrepila, zdaj smo spet priča zmanjšanju števila tropskih ciklonov. Ni enega samega krivca, zakaj je tropskih ciklonov kdaj več in kdaj manj.
“Smo pa z našimi meteorološkimi modeli odkrili, da se povprečna moč orkanov zvišuje, do konca 21. stoletja naj bi se njihova moč povečala za dodatna dva odstotka, do takrat naj bi se temperatura morske gladine zvišala za 1,7 stopinje Celzija.”
Strokovnjaki pravijo, da si niti dva orkana nista podobna. Vsak ima svoje značilnosti, vsak ima svojo moč, vsak za seboj pusti ali opustošenje ali pa ga moči zapustijo, še preden doseže kopno. Vendar nobenega od njih ne smemo podcenjevati. Od leta 1900, odkar spremljajo orkane, smo tudi z meritvami, ki jih opravljajo naši sogovorniki, bolje pripravljeni na tropske ciklone. Za primerjavo – leta 1900 je orkan v Teksasu zahteval 8000 življenj, letošnji Harvey, Irma, Jose in Maria skupaj pa v Združenih državah 103. Če prištejemo zraven še otoke v Karibskem morju, je bilo letos žrtev 425.
Kako poteka izbor imen orkanov in da gre pri tem za zelo resno zadevo, je povedal Taoyong Peng, vodja Svetovne meteorološke organizacije, kjer odločajo o poimenovanju orkanov in tudi upokojitvi določenih imen.
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov