Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.
Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih
Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.
Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.
Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.
“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”
Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist
Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.
“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”
Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV
To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.
Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.
Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.
Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?
Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.
Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?
Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?
V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?
Neveljaven email naslov