Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij jo postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. V Frekvenci X o vrstah naše pozornosti, mitih, ki so povezani s trajanjem pozornosti in moderno tehnologijo, posebnih sposobnostih oseb z motnjami avtističnega spektra ter o zavednih in nezavednih procesih, ki jim mnogokrat ne posvečamo dovolj pozornosti.
O sposobnosti usmerjanja pozornosti, mitih o trajanju pozornosti ter o tem, da je pozornost eden najbolj omejenih virov v 21. stoletju
Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. “Funkcija pozornosti je v tem, da lahko sistematično izpeljemo neko stvar, ne da smo – po domače – kot brezglave kure,” pravi dr. Grega Repovš (Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta).
“Našo pozornost lahko delimo, ampak smo pri tem precej omejeni. Hkrati lahko spremljamo gibanje štirih objektov, večjega števila pa ne.” – dr. Grega Repovš
Pozornost lahko nadzorujemo sami, torej jo zavestno usmerjamo na stvari, ki se nam zdijo pomembne. Lahko pa našo pozornost avtomatično pritegnejo dražljaji iz okolja – to so različni intenzivni signali, denimo glasen pok, utripanje luči ali hitro premikanje.
“Skupna deljena pozornost je temelj, na katerem se razvijajo vsi bolj kompleksni mehanizmi sodelovanja in deljenja ciljev – na tem gradimo družbo in civilizacije.” – Hana Hawlina (doktorska asistentka na Univerzi v Neuchatelu)
Motnje pozornosti so lahko tudi bolj izrazite in odločilne za posameznikov razvoj. Ljudje z motnjami avtističnega spektra imajo lahko skorajda neomejeno sposobnost osredotočanja pozornosti na nalogo, ki jih motivira, ob zanje manj privlačnih nalogah pa skorajda niso zmožni usmerjati pozornosti. Z dvema človekoma z motnjo avtističnega spektra že sedem let sodeluje Ciril Horjak, ilustrator in risar stripov: “Popolna predanost risanju, popolna pozornost od roba do roba. Čudovito je videti nekoga, ki je med risanjem povsem tiho in zbran.”
Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij pozornost postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. “Raziskovalno je težko reči, da moderne tehnologije vplivajo na človeško sposobno posvečanja pozornosti stvarem. Nekatere raziskave celo kažejo, da smo boljši v selektivni pozornosti,” pravi Hana Hawlina. Znanstvene raziskave torej vpliva modernih tehnologij na našo zmožnost ohranjanja pozornosti še niso ne potrdile ne ovrgle, vsaj dokončno še ne.
“Človeška pozornost je eden od najbolj omejenih virov v 21. stoletju, razvila se je ekonomija pozornosti, saj ljudje goltamo informacije.” – Hana Hawlina
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij jo postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. V Frekvenci X o vrstah naše pozornosti, mitih, ki so povezani s trajanjem pozornosti in moderno tehnologijo, posebnih sposobnostih oseb z motnjami avtističnega spektra ter o zavednih in nezavednih procesih, ki jim mnogokrat ne posvečamo dovolj pozornosti.
O sposobnosti usmerjanja pozornosti, mitih o trajanju pozornosti ter o tem, da je pozornost eden najbolj omejenih virov v 21. stoletju
Pozor! Človeška pozornost je eden izmed najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena izmed temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. “Funkcija pozornosti je v tem, da lahko sistematično izpeljemo neko stvar, ne da smo – po domače – kot brezglave kure,” pravi dr. Grega Repovš (Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta).
“Našo pozornost lahko delimo, ampak smo pri tem precej omejeni. Hkrati lahko spremljamo gibanje štirih objektov, večjega števila pa ne.” – dr. Grega Repovš
Pozornost lahko nadzorujemo sami, torej jo zavestno usmerjamo na stvari, ki se nam zdijo pomembne. Lahko pa našo pozornost avtomatično pritegnejo dražljaji iz okolja – to so različni intenzivni signali, denimo glasen pok, utripanje luči ali hitro premikanje.
“Skupna deljena pozornost je temelj, na katerem se razvijajo vsi bolj kompleksni mehanizmi sodelovanja in deljenja ciljev – na tem gradimo družbo in civilizacije.” – Hana Hawlina (doktorska asistentka na Univerzi v Neuchatelu)
Motnje pozornosti so lahko tudi bolj izrazite in odločilne za posameznikov razvoj. Ljudje z motnjami avtističnega spektra imajo lahko skorajda neomejeno sposobnost osredotočanja pozornosti na nalogo, ki jih motivira, ob zanje manj privlačnih nalogah pa skorajda niso zmožni usmerjati pozornosti. Z dvema človekoma z motnjo avtističnega spektra že sedem let sodeluje Ciril Horjak, ilustrator in risar stripov: “Popolna predanost risanju, popolna pozornost od roba do roba. Čudovito je videti nekoga, ki je med risanjem povsem tiho in zbran.”
Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij pozornost postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. “Raziskovalno je težko reči, da moderne tehnologije vplivajo na človeško sposobno posvečanja pozornosti stvarem. Nekatere raziskave celo kažejo, da smo boljši v selektivni pozornosti,” pravi Hana Hawlina. Znanstvene raziskave torej vpliva modernih tehnologij na našo zmožnost ohranjanja pozornosti še niso ne potrdile ne ovrgle, vsaj dokončno še ne.
“Človeška pozornost je eden od najbolj omejenih virov v 21. stoletju, razvila se je ekonomija pozornosti, saj ljudje goltamo informacije.” – Hana Hawlina
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Neveljaven email naslov