Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hvaležni, sočutni in ponosni imamo boljše možnosti za uspeh

12.04.2018

Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu, ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje. O hvaležnosti, sočutju in ponosu bomo govorili z dr. Davidom DeStenom, fizikom in filozofom dr. Sašem Dolencem in nekdanjo vrhunsko plavalko, zdaj pa raziskovalko dr. Natašo Kejžar.

Določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost

Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. Klasični test z marshmallowom je eden najbolj slavnih eksperimentov v psihologiji, prvi ga je naredil psiholog Walter Mischel. Postavil je en marshmallow pred otroka in mu rekel: lahko ga poješ zdaj, če pa počakaš 15 minut, da se vrnem, ti bom prinesel še enega. “Mischel je ugotovil, da so imeli tisti otroci, ki so bili zmožni počakati 15 minut na drugi marshmallow, boljše uspehe pozneje v življenju,” povzema DeSteno.

Gre torej za enostaven eksperiment, ki pa je pokazal precej rezultatov. Ekipa Davida DeStena je podoben test izvedla na odraslih. Namesto slaščic so uporabili denar, osnovna dilema je ostala ista. Uvedli pa so tudi nekaj spremenljivk – občutek hvaležnosti ali ponosa. “Večina ljudi zastavljene cilje skuša doseči z močjo volje, prisiliti se moramo k delu ali varčevanju. Jaz zagovarjam drugačno pot, uporabo moči čustev, ki vam lahko pomaga ohraniti nadzor nad samim sabo in zasledovanje svojih ciljev bolj uravnoteženo.

V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje.

“Čustva nam časovno oddaljene cilje predstavijo v taki obliki, da jih lažje dosežemo. Višje jih vrednotimo, če smo hvaležni, sočutni ali ponosni.” – dr. Sašo Dolenc

Dr. Nataša Kejžar je bila nekdaj vrhunska plavalka, danes je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske Medicinske fakultete: “Samokontrola zame pomeni, da se lahko odrečeš užitku, ki ga ne potrebuješ nujno. Za “višje” cilje se takim stvarem jaz relativno lahko odrečem.”

? S psihološkimi eksperimenti so ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.

? Ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/bddiCqkECX

— Frekvenca X (@FrekvencaX) April 12, 2018


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Hvaležni, sočutni in ponosni imamo boljše možnosti za uspeh

12.04.2018

Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu, ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje. O hvaležnosti, sočutju in ponosu bomo govorili z dr. Davidom DeStenom, fizikom in filozofom dr. Sašem Dolencem in nekdanjo vrhunsko plavalko, zdaj pa raziskovalko dr. Natašo Kejžar.

Določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost

Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. Klasični test z marshmallowom je eden najbolj slavnih eksperimentov v psihologiji, prvi ga je naredil psiholog Walter Mischel. Postavil je en marshmallow pred otroka in mu rekel: lahko ga poješ zdaj, če pa počakaš 15 minut, da se vrnem, ti bom prinesel še enega. “Mischel je ugotovil, da so imeli tisti otroci, ki so bili zmožni počakati 15 minut na drugi marshmallow, boljše uspehe pozneje v življenju,” povzema DeSteno.

Gre torej za enostaven eksperiment, ki pa je pokazal precej rezultatov. Ekipa Davida DeStena je podoben test izvedla na odraslih. Namesto slaščic so uporabili denar, osnovna dilema je ostala ista. Uvedli pa so tudi nekaj spremenljivk – občutek hvaležnosti ali ponosa. “Večina ljudi zastavljene cilje skuša doseči z močjo volje, prisiliti se moramo k delu ali varčevanju. Jaz zagovarjam drugačno pot, uporabo moči čustev, ki vam lahko pomaga ohraniti nadzor nad samim sabo in zasledovanje svojih ciljev bolj uravnoteženo.

V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje.

“Čustva nam časovno oddaljene cilje predstavijo v taki obliki, da jih lažje dosežemo. Višje jih vrednotimo, če smo hvaležni, sočutni ali ponosni.” – dr. Sašo Dolenc

Dr. Nataša Kejžar je bila nekdaj vrhunska plavalka, danes je raziskovalka na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske Medicinske fakultete: “Samokontrola zame pomeni, da se lahko odrečeš užitku, ki ga ne potrebuješ nujno. Za “višje” cilje se takim stvarem jaz relativno lahko odrečem.”

? S psihološkimi eksperimenti so ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost.

? Ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/bddiCqkECX

— Frekvenca X (@FrekvencaX) April 12, 2018


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov