Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Misija Gaia: kot bi merili evrski kovanec na Luni

26.04.2018

Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili. Sogovornika: -Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia -Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia

Rezultati misije Gaia odpirajo pogled v zgodovino vesolja in uresničujejo idejo časovnega stroja; osupljiva je tehnična natančnost misije, saj je zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni

Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca.

Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.

O dognanjih Gaie se bomo pogovarjali z dr. Anthonyjem Brownom, vodjo analitičnega in podatkovnega konzorcija misije, pri kateri sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Končni cilj misije Gaia sta izdelava tridimenzionalne karte naše Galaksije in odgovor na vprašanje o njeni sestavi, nastanku in evoluciji.

Glasba je lahko različno bogata, preprost ton lahko obogatimo z barvo, harmonijo, dinamiko, šumi. Tako je umetnik Jamie Ferguson z zvokom ponazoril povečevanje količine informacij v katalogih zvezd skozi čas.

Prvi seznami so bili skromni, le tu in tam kak ton, potem se živahnost povečuje, in ko vključimo objavljene rezultate misije Gaia Evropske vesoljske agencije, gotovo slišimo zvočno predstavo, kot je še ni bilo.

“Gaia rocks” je kratek povzetek enega od objavljenih znanstvenih člankov, ki opisujejo izjemne rezultate o strukturi in zgodovini naše Galaksije, ki je zdaj na voljo svetu.

Misija Gaia je zelo natančna. Izmerila bi lahko debelino človeškega lasu prek Atlantika ali pa velikost evrskega kovanca na Luni.

Zanimivosti:

Gaia opazuje s točke, ki je milijon kilometrov in pol od Zemlje v nasprotni smeri, kot je smer proti Soncu.

  • Kdaj bi torej lahko videli Gaio na našem zemeljskem nebu? Gaio na zemeljskem nebu lahko vidimo ponoči, saj smo tedaj tudi mi obrnjeni proč od Sonca. Je pa videti precej temna, saj proti Soncu in s tem proti Zemlji gledajo njeni solarni paneli, ki so, razumljivo, precej črni.
  • Kako pa je Zemlja videti s satelita Gaia? Ker je Gaia z Zemlje v nasprotni smeri kot Sonce, vidimo z Gaie temno, to je nočno stran Zemlje (in Lune). To je pomembno, saj tako z Zemlje odbita svetloba ne moti opazovanj, ki bi jih povzročilo spremenljivo osvetljevanje in s tem gretje in hlajenje satelita.


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Misija Gaia: kot bi merili evrski kovanec na Luni

26.04.2018

Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili. Sogovornika: -Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia -Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia

Rezultati misije Gaia odpirajo pogled v zgodovino vesolja in uresničujejo idejo časovnega stroja; osupljiva je tehnična natančnost misije, saj je zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni

Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca.

Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.

O dognanjih Gaie se bomo pogovarjali z dr. Anthonyjem Brownom, vodjo analitičnega in podatkovnega konzorcija misije, pri kateri sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Končni cilj misije Gaia sta izdelava tridimenzionalne karte naše Galaksije in odgovor na vprašanje o njeni sestavi, nastanku in evoluciji.

Glasba je lahko različno bogata, preprost ton lahko obogatimo z barvo, harmonijo, dinamiko, šumi. Tako je umetnik Jamie Ferguson z zvokom ponazoril povečevanje količine informacij v katalogih zvezd skozi čas.

Prvi seznami so bili skromni, le tu in tam kak ton, potem se živahnost povečuje, in ko vključimo objavljene rezultate misije Gaia Evropske vesoljske agencije, gotovo slišimo zvočno predstavo, kot je še ni bilo.

“Gaia rocks” je kratek povzetek enega od objavljenih znanstvenih člankov, ki opisujejo izjemne rezultate o strukturi in zgodovini naše Galaksije, ki je zdaj na voljo svetu.

Misija Gaia je zelo natančna. Izmerila bi lahko debelino človeškega lasu prek Atlantika ali pa velikost evrskega kovanca na Luni.

Zanimivosti:

Gaia opazuje s točke, ki je milijon kilometrov in pol od Zemlje v nasprotni smeri, kot je smer proti Soncu.

  • Kdaj bi torej lahko videli Gaio na našem zemeljskem nebu? Gaio na zemeljskem nebu lahko vidimo ponoči, saj smo tedaj tudi mi obrnjeni proč od Sonca. Je pa videti precej temna, saj proti Soncu in s tem proti Zemlji gledajo njeni solarni paneli, ki so, razumljivo, precej črni.
  • Kako pa je Zemlja videti s satelita Gaia? Ker je Gaia z Zemlje v nasprotni smeri kot Sonce, vidimo z Gaie temno, to je nočno stran Zemlje (in Lune). To je pomembno, saj tako z Zemlje odbita svetloba ne moti opazovanj, ki bi jih povzročilo spremenljivo osvetljevanje in s tem gretje in hlajenje satelita.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.10.2009

Človek je še zelo mlada vrsta, gost profesor Nick Bostrom iz Univerze v Oxfordu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.09.2009

Pogovor z astronavtko Sunito Williams, novosti iz vesoljskih raziskav, o NLP

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.09.2009

Superprevodnost - so odkrili že pred približno stotimi leti, še vedno pa iščemo materiale, ki bi električni tok brez upora prevajali tudi pri sobni temperaturi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.09.2009

Poglobili se bomo v samo Zemljo in skušali razložiti, kakšen je naš planet v svojem bistvu-središču.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.09.2009

Življenje na zemlji - Kdaj se je začelo življenje, je eno imed največjih nerešenih vprašanj sodobne znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.08.2009

Brisanje spomina

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.08.2009

Biologija staranja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.08.2009

Kvantna telepatija ali strašljivo delovanje na daljavo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.08.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Placebo efekt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.07.2009

Vohunski sateliti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.07.2009

Potovanje v Zemljino središče. Gost: dr. Renato Vidrih (Urad za seizmologijo)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.07.2009

Dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.07.2009

Sintezna biologija. Gost dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut Ljubljana)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 34 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov