Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
Sogovornika:
-Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia
-Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia
Rezultati misije Gaia odpirajo pogled v zgodovino vesolja in uresničujejo idejo časovnega stroja; osupljiva je tehnična natančnost misije, saj je zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni
Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca.
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
O dognanjih Gaie se bomo pogovarjali z dr. Anthonyjem Brownom, vodjo analitičnega in podatkovnega konzorcija misije, pri kateri sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Končni cilj misije Gaia sta izdelava tridimenzionalne karte naše Galaksije in odgovor na vprašanje o njeni sestavi, nastanku in evoluciji.
Glasba je lahko različno bogata, preprost ton lahko obogatimo z barvo, harmonijo, dinamiko, šumi. Tako je umetnik Jamie Ferguson z zvokom ponazoril povečevanje količine informacij v katalogih zvezd skozi čas.
Prvi seznami so bili skromni, le tu in tam kak ton, potem se živahnost povečuje, in ko vključimo objavljene rezultate misije Gaia Evropske vesoljske agencije, gotovo slišimo zvočno predstavo, kot je še ni bilo.
“Gaia rocks” je kratek povzetek enega od objavljenih znanstvenih člankov, ki opisujejo izjemne rezultate o strukturi in zgodovini naše Galaksije, ki je zdaj na voljo svetu.
Misija Gaia je zelo natančna. Izmerila bi lahko debelino človeškega lasu prek Atlantika ali pa velikost evrskega kovanca na Luni.
Gaia opazuje s točke, ki je milijon kilometrov in pol od Zemlje v nasprotni smeri, kot je smer proti Soncu.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
Sogovornika:
-Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia
-Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia
Rezultati misije Gaia odpirajo pogled v zgodovino vesolja in uresničujejo idejo časovnega stroja; osupljiva je tehnična natančnost misije, saj je zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni
Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca.
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
O dognanjih Gaie se bomo pogovarjali z dr. Anthonyjem Brownom, vodjo analitičnega in podatkovnega konzorcija misije, pri kateri sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Končni cilj misije Gaia sta izdelava tridimenzionalne karte naše Galaksije in odgovor na vprašanje o njeni sestavi, nastanku in evoluciji.
Glasba je lahko različno bogata, preprost ton lahko obogatimo z barvo, harmonijo, dinamiko, šumi. Tako je umetnik Jamie Ferguson z zvokom ponazoril povečevanje količine informacij v katalogih zvezd skozi čas.
Prvi seznami so bili skromni, le tu in tam kak ton, potem se živahnost povečuje, in ko vključimo objavljene rezultate misije Gaia Evropske vesoljske agencije, gotovo slišimo zvočno predstavo, kot je še ni bilo.
“Gaia rocks” je kratek povzetek enega od objavljenih znanstvenih člankov, ki opisujejo izjemne rezultate o strukturi in zgodovini naše Galaksije, ki je zdaj na voljo svetu.
Misija Gaia je zelo natančna. Izmerila bi lahko debelino človeškega lasu prek Atlantika ali pa velikost evrskega kovanca na Luni.
Gaia opazuje s točke, ki je milijon kilometrov in pol od Zemlje v nasprotni smeri, kot je smer proti Soncu.
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov