Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu
Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.
Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.
Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”
Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer
Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.
Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.
Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.
Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov