Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mesta prihodnosti 1/5: Londubaj, Pekingapur in Ljubljanabor

11.10.2018

Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora. V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče? Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV) Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc

Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.

Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?

Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.

Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)

V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.

Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom

Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj

Namigi za dodatno brskanje:

Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian

Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova

Projekcije rasti mest

Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino

Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah

Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah

Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN

*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.

? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug

— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Mesta prihodnosti 1/5: Londubaj, Pekingapur in Ljubljanabor

11.10.2018

Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora. V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče? Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV) Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc

Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.

Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?

Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.

Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)

V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.

Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom

Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj

Namigi za dodatno brskanje:

Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian

Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova

Projekcije rasti mest

Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino

Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah

Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah

Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN

*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.

? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug

— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018


02.07.2009

Bližajoča se 40 obletnica pristanka na Luni - Kdaj in kako se je rodil najveličastnejši vesoljski program Apollo - Neznano nenavadno neobičajno in nova uganka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.06.2009

O gravitaciji. In o Nejcu Jelenu, avtorju Frekvence X.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.06.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.06.2009

Brisanje spominov - fantastika ali znanost? Gost: dr. Anders Sandberg (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.05.2009

Biologija staranja. Gost: dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.05.2009

Prof. dr. Fred Watson, Anglo-avstralski observatorij, Coonabarabran, Avstralija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.05.2009

Kvantna prepletenost: Dr. Nicolas Gisin, Univerza v Ženevi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.05.2009

Astronavtika - Miloš Krmelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.04.2009

Placebo efekt. Prof. dr. Irving Kirsch ( University of Hull )

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.04.2009

Projekt RAVE in opazovanje Saturna

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.04.2009

Genom - Genialni arhitekt vašega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.04.2009

Poljudno o astronavtiki, novostih v programih raziskovanja nenavadnega in skrivnostnega vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.04.2009

Profesorja paleobiologije dr. Martina Brasiera z Univerze Oxford v Veliki Britaniji sprašujemo, kdaj naj bi se po njegovem rodilo življenje na Zemlji in če dopušča možnost, da je prišlo iz vesolja,

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.03.2009

Astronomija: Rok Vidmar, predsednik Slovenske astronomske zveze in dr. Andrej Prša

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.03.2009

Fizika metamaterialov: Prof. dr. Igor Muševič z Inštituta Jozef Stefan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 35 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov