Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi epizodi serije Vse živo bomo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt, podobno je tudi v spolnosti
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt. In podobno je tudi v spolnosti. Različne vrste so med seboj v neprestanem konfliktu za okoljske vire in podobno temu sta tudi spola iste vrste v konfliktu za to, da kar najuspešneje zagotovita prenos svojih genov na potomce. In ta konflikt je tesno prepleten s paritvenimi sistemi.
V novi epizodi serije Vse živo smo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Gostje tokratne oddaje:
Dr. Meta Virant – Doberlet, Nacionalni inštitut za biologijo
Dr. Al Vrezec, Nacionalni inštit za biologijo
Dr. Göran Arnqvist, Univerza Uppsala
Dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Mariboru
Barbara Mihelič, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana
***Pa še popravek: kmalu po začetku se nam je zareklo, da so levi, morski levi itd. monogamni. Seveda ne! To so tipični poligamni teritorialneži.
Kdo se boji črnega – pajka? Zvone in Manca sta črni vdovi in zvezdi četrtkove epizode v seriji Vse živo. #frekvencax pic.twitter.com/Uc2r58r5oa
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 26, 2019
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V novi epizodi serije Vse živo bomo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt, podobno je tudi v spolnosti
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt. In podobno je tudi v spolnosti. Različne vrste so med seboj v neprestanem konfliktu za okoljske vire in podobno temu sta tudi spola iste vrste v konfliktu za to, da kar najuspešneje zagotovita prenos svojih genov na potomce. In ta konflikt je tesno prepleten s paritvenimi sistemi.
V novi epizodi serije Vse živo smo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Gostje tokratne oddaje:
Dr. Meta Virant – Doberlet, Nacionalni inštitut za biologijo
Dr. Al Vrezec, Nacionalni inštit za biologijo
Dr. Göran Arnqvist, Univerza Uppsala
Dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Mariboru
Barbara Mihelič, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana
***Pa še popravek: kmalu po začetku se nam je zareklo, da so levi, morski levi itd. monogamni. Seveda ne! To so tipični poligamni teritorialneži.
Kdo se boji črnega – pajka? Zvone in Manca sta črni vdovi in zvezdi četrtkove epizode v seriji Vse živo. #frekvencax pic.twitter.com/Uc2r58r5oa
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 26, 2019
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Neveljaven email naslov